V znamenju spomina
27. Fotosrečanje posvečeno Loredani Princic
Prek sto ljubiteljev kulture in fotografije se je v soboto, 10. oktobra, ob 18.00 udeležilo že tradicionalnega mednarodnega 27. Fotosrečanja, ki je potekalo v prostorih Kulturnega doma v Gorici. Letošnja izvedba dogodka je bila posvečena dolgoletni članici Fotokluba Skupina75 Loredani Princic, ki je preminula v začetku letošnjega leta.
Loredana je bila občutljiva za aktualna vprašanja in je v svoji fotografiji pripovedovala tudi o nelagodju sodobne družbe. Z veliko nežnostjo se je dotikala tem osamljenosti, izgube in spominov, ki so sčasoma obsojeni na izginotje. S kratkimi zaporedji podob je ustvarjala drobne pripovedi, v katerih so se spomin in čustva naravno prepletali. Na svetlo je prinašala tisto, kar je intimno in skrito, ter temu dajala univerzalno razsežnost. Med serijami, ki so predstavljene na letošnji razstavi, so Vodne igre, posvečene Loredaninim vnukom, Spomini ter številne slike, ki razkrivajo skrito poezijo in harmonijo naravnih elementov.
Večer, ki sta ga povezovali Jasna in Nastja Tomsič, se je pričel z glasbeno točko Asje Zavadlav, gojenke Glasbene matice iz razreda profesorice Tatiane Donis. Na klasični harfi je izvedla skladbo Izvir, op. 44 belgijskega skladatelja Hasselmansa. Sledili so pozdravi odbornice goriške občinske uprave Silvane Romano, nato Igorja Komela v imenu Kulturnega doma ter Maje Humar v imenu ZSKD, ki je tudi na kratko predstavila delovanje Fotokluba Skupina75.
Letošnje Fotosrečanje predstavlja štiri fotografe, ki vsak na svoj način raziskujejo odnos med človekom, prostorom, spominom in časom. Povabljeni avtorji so Enrico Gatti, Miljko Lesjak, Chiara Srebernic in Marko Vogrič, predsednik Fotokluba Skupina75. Predstavila jih je umetnostna kritičarka in članica Fotokluba Skupina75 Lorella Klun, ki je, med drugimi, tudi poskrbela za pripravo in izdajo letošnjega kataloga.
Prvi letošnji gost je Enrico Gatti, ki nas s serijo Samota, ki si jo zaslužim popelje na Islandijo, kjer med daljavami in tišinami postane priložnost za introspektivno potovanje, v katerem se vsak korak in vsak predstavljeni element napolnita s simboliko, tesno povezano z avtorjevimi izkušnjami. Nič od tega, kar se pojavlja v podobah, ni samoumevno. Gattijevo potovanje je pustolovščina antijunaka, čigar pot, ko sledimo geografiji duše, ne more biti in nikoli ne bo linearna.
Miljko Lesjak, izkušen alpinist in občutljiv fotograf, dobro pozna gore in s svojimi fotografijami mojstrsko interpretira alpsko pokrajino kot prostor energije, ravnovesja in vizualne intenzivnosti. Z natančno in svetlo črno-belo tehniko ustvarja vizualno pripoved, v kateri odnos med človekom in naravo temelji na harmoniji in vztrajnosti. V teh prizorih se gora razodeva kot prostor svobode, zbranosti in zagona, ki gledalčevemu pogledu vrača občutek čistosti in brezčasne intenzivnosti.
Serija Chiare Srebernic In Jeopardy se kaže kot vizualna refleksija o krhkosti identitete in o zmožnosti telesa, da kljub svoji ranljivosti naseljuje prostor, prežet s spominom, izgubo in upornostjo. Zanimanje za razpadanje oblike se pri fotografinji kaže tudi v odločitvi za analogno delo, pri čemer nekateri negativni posnetki vključujejo napake in zrnatost kot del natančnega, skladnega in premišljenega izraznega jezika.
Serija Marka Vogriča ima svoje izhodišče v urbanih delih, izvedenih v okviru GO! 2025, dogodka, ki je leta 2025 Gorico in Novo Gorico postavil v središče skupnega kulturnega obzorja. V seriji GO!25+1 leto dni kasneje avtorjeve podobe postavljajo vprašanja ne le o tem, kar se je zgodilo, temveč tudi o tem, kar ostaja. Postanejo pripoved o sedanjosti in hkrati razmišljanje o prihodnjem spominu na območje, ki se spreminja. Izbira luknjičarke, ki je avtorju še posebej pri srcu, je tukaj hkrati pesniško in spoznavno dejanje: način, kako podobo iztrgati hitrosti sodobnega pogleda ter ji vrniti čas trajanja, čakanja in svetlobe, ki se počasi razkriva. Estetika luknjičarke preoblikuje kraje: oblike se podaljšujejo, obrisi raztapljajo, svetloba vibrira na skoraj materialen način in ustvarja lebdečo dimenzijo. Vsaka fotografija se zdi, kot da izhaja iz drugega časa, počasnejšega in gostejšega, ki je sposoben prikazati ne le tisto, kar je vidno, temveč tudi tisto, kar običajno uide pogledu.
Razstava bo na ogled obiskovalcem do 24. oktobra 2026. Spodnji postori so namenjeni fotografijam Loredane Princic, izboru del, ki so nastajala skozi desetletja njenega fotografskega ustvarjanja. Del njene prisotnosti sega tudi v zgornje prostore, kjer instalacija povezuje oba razstavna prostora. Tam so razstavljena dela štirih avtorjev. Zahvala gre vsem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi dogodka, pa tudi Bredi Bertalanič za cvetlični aranžma.
