Za boljše poznavanje slovenske glasbene zgodovine
Glasbena matica je namenila svojim profesorjem štiridelni sklop predavanj o zgodovini slovenske glasbe. Predavateljica je Darja Koter, docentka ljubljanske Akademije za glasbo in avtorica obširne monografije Slovenska glasba 1848-1991, ki je že predavala na sedežu tržaške glasbene šole, zato se je s posebnim veseljem vrnila v že poznano okolje.
“Z učitelji tržaške Glasbene matice imam nekaj izjemno zanimivih izkušenj. Že ob našem prvem srečanju v lanskem letu so zelo iskreno poudarjali, da pri poučevanju inštrumentov in drugih glasbenih vsebin pogrešajo temeljna in poglobljena znanja o zgodovini slovenske glasbe. Takšne ugotovitve in priznanja so hvale vredne, saj ni pogosto, da se v učiteljskih sredinah, vsaj na glasbenem področju, tako odkrito ocenjujejo lastna vedenja in znanja. Kot sem seznanjena, je večina učiteljev diplomirala v italijanskem okolju, zato vsaj formalno niso študirali slovenske glasbe. Ker je učni proces sestavljen iz svetovne in slovenske literature, se posamezniki najbrž pogosto srečujejo s problematiko poznavanja skladateljev, skladb in značilnosti slovenske glasbe. Ob tako jasno izraženi želji po dodatnem izobraževanju se vsaj v omenjeni sredini podira teza, da je predmet zgodovina glasbe zgolj del študijskega procesa in ne vseživljenjskega učenja, kot bi bilo pričakovano.”
Kako ste porazdelili snov?
Program je nastal v tesnem sodelovanju in skladno s potrebami in pričakovanji učiteljev. Največ zanimanja so pokazali na področju posameznih glasbenih oblik, posebno tistih, ki so tako ali drugače tesno povezane z njihovim vsakdanjim delom. Tako smo se odločili za poglobljeno spoznavanje vokalnih, vokalno-instrumentalnih in instrumentalnih glasbenih oblik, kot so zbori, samospevi, orkestralna dela, na primer simfonije in simfonične pesnitve ter komorna dela za različne inštrumente. Zajela sem vsaj glasbila, ki so povezana z učnim procesom: klavir, violina, kitara, harmonika, flavta. Prav tako sem se osredotočila na različne zasedbe, ki so zanimive za delo z učenci in primerne za javno nastopanje.
Katera so najpogostejša vprašanja ali želje tečajnikov?
Učitelji Glasbene matice radi spregovorijo o svojem delu, ga komentirajo in glasno ugotavljajo, o čem bi si želeli izvedeti več, pa tudi o tem, zakaj jim določeni skladatelji ali njihova dela ne sežejo do srca in se jim ne zdijo primerna za delo z učenci. Veseli me, da je naše delo tako odkrito, saj le tako lahko podajam tisto, kar najbolj potrebujejo.
Na tej strani meje imamo manj priložnosti, da bi se poglabljali v zgodovino slovenske glasbe. So tudi slovenski docenti pretežno bolj podkovani v svetovni glasbeni umetnosti?
Preden sem začela sodelovati z Glasbeno matico, si nisem predstavljala, kakšno je poznavanje zgodovine slovenske glasbe v tukajšnjem strokovnem okolju. Malce sem bila presenečena, da je večina obiskovala italijanske šole, saj se v zadnjih letih na Akademiji za glasbo v Ljubljani srečujem tudi s študenti iz tržaškega in goriškega okolja. Kot ugotavljam, imajo učitelji Matice dobro izobrazbo, tudi na področju zgodovine, saj se sicer ne bi zavedali njenega pomena in ne bi izrazili potreb po stalnem izobraževanju. Z večjim poznavanjem slovenske literature bo le ta večkrat prisotna na javnih produkcijah, tekmovanjih in drugih prireditvah, s čimer bo tudi širša slovenska skupnost bolje seznanjena z glasbeno zgodovino Slovencev na obeh straneh zdaj že zelo zrahljane meje.
Dodati gre, da je Glasbena matica v sredo, 19. februarja, imela na rojanskem sedežu tudi svojo Prešenovo proslavo, ki je bila izredno pestra in… slovensko obarvana. Gojenci iz razreda klavirja, flavte, klarineta, solopetja in tolkal so namreč izvedli skladbe izključno slovenskih avtorjev. Na programu je bila med drugim skladba Staneta Maliča Na gugalnici, ki je bila prvič izvedena na Glasbeni matici, in skladba mladega Roka Dolenca z naslvovom Zima. K prazničnemu vzdušju je obenem prispevala še predaja namenu novega klavirja, ki bo nedvomno povečal didaktično kakovost naše glasbene šole.
PAL
