Z učinkovitejšo promocijo obeležimo 50-letnico konzorcija “Collio”

Kdor samo površno pozna svet vinogradništva in vina v naših krajih, mu ime konzorcij Collio – Carso ne pove prav veliko. In vendar, če le nekoliko bolje pobrskamo po današnji realnosti naših vinarjev, lahko kaj kmalu ugotovimo, da gre za zelo pomembno ustanovo. Pomembna je v času, ko je septembrska trgatev le še spomin in je žlahtna kapljica skrbno spravljena v sode, v katerih bo – upajmo – dozorela v vrhunsko vino, ki je eden redkih pridelkov, zaradi katerih se za naše kraje zanimajo povsod po svetu. Pomembna je tudi, ko se pred božičnimi in novoletnimi počitnicami pojavljajo na knjižnih policah razni vodiči, v katerih so briška in kraška vina visoko cenjena. Še posebno tokrat je vloga te ustanove ključnega pomena. In da bi lahko več bralcev našega tednika spoznalo delo te pomembne ustanove in tudi žlahtno kapljico iz naših krajev, smo se pogovorili s predsednikom konzorcija in mladim vinarjem z Jazbin Robertom Prinčičem.
Za predsednika so te izvolili v letošnjem marcu in za tabo je dobrih osem mesecev predsedovanju konzorcija Collio – Carso. Ali lahko obrazložiš našim bralcem, kaj je konzorcij in kakšna je njegova vloga?
Ta ustanova je nastala 31. maja 1964. Začetno zamisel je imel grof Attems, ki je v konzorciju videl tisto strukturo, ki bo pomagala briškim kmetom, da bi lahko skupaj izvajali promocijo svojih vin in območja, na katerem nastajajo, predvsem pa za uveljavitev blagovne znamke “Collio”. Tako je bil ustanovljen tretji tak konzorcij v Italiji; relativno majhnim kmetijam v Brdih je dal možnost, da so se lahko bolj enakovredno kosale na tržišču z ostalimi.
Kaj konkretno pomeni promocija blagovne znamke in območja?
Če se omejim na briški del, je v konzorciju trenutno 184 članov, kar pomeni skupno približno 1400 ha vinogradov, ki so posejani na področju občin Gorica, Števerjan, Moš, Koprivno, Krmin in Dolenje. Pri tem moram dodati, da je prišlo leta 2010 do združitve s konzorcijem Carso – Kras, ki predstavlja približno 150 ha vinogradov. Na tak način lahko računamo na nekoliko večjo kritično maso, ki se lahko v sedanjih gospodarskih razmerah učinkoviteje bori za tržni uspeh. Blagovna znamka “Collio”, ki je v lasti istoimenskega konzorcija, je v glavnem znak za kakovostna bela vina. Ne gre je zamenjati za blagovno znamko “Brda”, ki predstavlja vina z briškega področja v Sloveniji.
Da bo slika nekoliko bolj jasna, lahko bralcem postrežeš z nekaj številkami?
Glede na zadnje leto so kmetije, ki so včlanjene v konzorcij, pridelale 86.962 q grozdja, iz katerega so vinarji pridelali različne vrste vin in jih ustekleničili v 6.527.437 steklenic.
Je to veliko?
Žal ni. V sami deželi FJK je skupno skoraj 19.660 ha vinogradov, področje konzorcija pa pokriva le 7% tega. Poleg tega je naše področje v celoti gričevnato, kar nam sicer omogoča višjo kakovost vina, po drugi strani pa smo primorani v monokulturo, saj pridelovati kaj drugega v velikih količinah je skoraj nemogoče.
Kakšne cilje si si zadal ob izvolitvi na predsedniško mesto?
Izhajam iz prepričanja, da so naši griči pravo bogastvo in si zaslužijo, da jih na najboljši način ovrednotimo. Zaradi tega je in bo potrebno, da čim več vložimo v promocijo blagovne znamke naših vin, ki so najbolj pristen izraz območja, na katerem nastajajo. V njih se zrcali zemlja, človeško delo v vinogradu ter v kleti in še marsikaj. Vse to je mogoče okusiti v naših vinih.
V tem smislu je bilo zelo pomembno, da je leta 2012 stopil v veljavo zakon “ergaomnes”, po katerem mora vsakdo, ki se poslužuje znamke “Collio”, tudi nekaj za to prispevati. Gre za konkretno naložbo, ki je najbolj namenjena skupni promociji. Podobne prakse so pred nami uporabljali že drugi, kot npr. konzorcij pršutarn, ki predstavlja blagovno znamko “San Daniele”.
V tem smislu želim, z ostalimi, ki smo bili izvoljeni v upravni odbor konzorcija, da bi bili enotni in bi skupno zasledovali ta cilj. Upam, da si bom na tak način pridobil tudi zaupanje članov konzorcija, ki je nadvse pomembno.
Če se osredotočimo konkretno na pridelek, vino, kakšni so izgledi za letino 2013?
Letošnja letina je zelo zanimiva oz. posebna. Na začetku se je zdelo, da bo prava katastrofa, da ne rečem tragedija. Meseca maja je bilo ogromno dežja, tako kot v letu 1914, in temperature so bile precej pod sezonskim povprečjem. Če upoštevate, da je to obdobje, ko trta cvete, potem si lahko predstavljate, v kakšen položaju smo bili. Junija tudi ni bilo bistveno boljše. Še vedno veliko dežja in vlage ter velika nevarnost za razne bolezni. Meseca julija se je slika popolnoma obrnila in začelo se je dolgo obdobje zelo vroče suše. Konec avgusta pa je prišlo do odločilnega dežja, ki je bistveno popravil stanje. Sedaj lahko rečem, da je proizvodnje malce več kot lani, kakovost pa je višja, čeprav pri nas vinarjih velja pravilo, da je zadnja letina vedno “najboljša”.
V zadnjih dneh so izšli vodiči, ki obravnavajo enogastronomske proizvode; kako jih ocenjuješ?
Zelo se veselim vsake nagrade, ki jo prejme katerikoli od naših članov, še posebno, če je to slovenski vinar. Vsak tak dosežek je promocija za naše področje, za naše trte in za vse ljudi, ki se v vinogradih in kleteh trudijo, da bi lahko postregli z vrhunsko ponudbo. Ne nazadnje predstavljajo konzorcij in kmetije, ki so vanj včlanjene, tudi nezanemarljiv vir za zaposlovanje.
Poglejmo še odnos z briškim okolišem v Sloveniji. Si že omenil, da sta dve blagovni znamki, “Collio” v Italiji in “Brda” v Sloveniji, področje pa je v bistvu isto. Ali je nemogoče pomisliti na čezmejno blagovno znamko?
Ni nemogoče in tudi verjamem, da bo prej ali slej do tega prišlo. Koliko časa bomo za to potrebovali, pa ne morem napovedati. Vprašanj, na katera je potrebno odgovoriti, je veliko in so zapletena, predvsem je velika razlika v zakonodaji, ki ureja proizvodnjo vina. Pomembne razlike so tudi v ceni.
Na ravni evropskih institucij se pripravlja primerna pravna podlaga. Obstaja tudi nekaj področij, ki so podobna našemu, npr. Alzacija, ki leži deloma v Franciji, deloma v Nemčiji.
V čezmejnem sodelovanju pa ne orjemo ledine. V prejšnjih letih so že bili nekateri poizkusi. Mladi vinogradniki iz konzorcijev Collio in Brda so pred kakšnim letom izpeljali projek Vinolimes. Z našo družinsko kmetijo pa sem vključen v projekt Sinefinis, kjer sodelujem z vinogradnikom iz Kojskega Matjažem Četrtičem. Ta projekt je nastal na tečaju MIB v Trstu leta 2007, kjer sva ga ocenjevalni komisiji predstavila kot končno nalogo. Projekt predvideva tri sklope: tehniko pridelovanja, finančno zmogljivost in promocijo. Ker so ga visoko ocenili in ga predlagali kot dobro prakso, sva se odločila, da ga tudi konkretno udejanjiva. Rezultati so šli čez vsaka pričakovanja. Leta 2008 sva pridelala prvo vino in leta 2010 so šle steklenice na tržišče. V največje zadovoljstvo je bila predstavitev vina Sinefinis v Rimu leta 2011, kjer sta bila prisotna predsednika Giorgio Napolitano in Danilo Türk.
Za konec pa še to vprašanje: nam lahko zaupaš, kaj načrtujete sedaj v konzoriciju?
V letu 2014 bo konzorcij Collio praznoval 50-letnico ustanovitve in to moramo izkoristiti na najboljši način. Glavno praznovanje načrtujemo v mesecu juniju. Sedaj, v decembru, pa se želimo posvetiti odnosu do strokovnih medijev, ki dokaj redno obravnavajo naše kraje in naše enogastronomske pridelke. V prejšnjih mesecih smo že imeli obisk časnikarja Walterja Spelerja, časnikarja revije Decanter in sodelavca spletne strani gospe Jancis Robinson. Konec novembra smo organizirali Collio Press Trip in gostili skupino časnikarjev in izvedencev Master of Wine, katerim smo predstavili naša bela vina Sauvignon in beli Collio. Predvsem pa želimo prodreti na ameriško revijo Wine Spectator, ki je najbolj pomembna revija na svetu o vinu. Vsaka številka revije izide v 3 milijonih izvodov, kar je za strokovno revijo kar veliko. Ta projekt bomo financirali s sredstvi iz evropskega programa OCM. Naš cilj pa je večji prodor na tržišča ZDA, Švice in še posebej Rusije ter Kitajske, kar pa ne pomeni, da bomo zmanjšali pozornost do naših “tradicionalnih” tržišč v Italiji in Evropi. Če nam to uspe, bo velik plus za celotno naše območje in za naše ljudi.
Hvala za pogovor in res obilo uspeha!
Julijan Čavdek

Intervju z mladim vinarjem z Jazbin Robertom Prinčičem

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme