Vstati in stati

Piše: Primož Krečič

Velika noč je “model in podoba prihodnosti”

Stoja in vstajanje je drža življenja, ki je podprta z duhom in poletom. Vstane in gre naprej, kdor si to želi in pri tem vztraja. Kdor se prepusti smrti, ne more več vstati. Težko je tudi za ljudi, ki so priklenjeni na posteljo ali voziček in ne morejo vstati ter se prosto gibati. Vstanemo od mize, od računalnika, iz postelje, iz avtomobila. Stati je drža dostojanstva, zdrave zavesti o sebi in o drugih. Pred sebi enakimi stojimo. Sužnji in podaniki so morali biti priklonjeni ali klečati.

Grška beseda anastasis (hebr. qîmâ; gr. anástasis) pomeni ‘vstati iz’, vstati od mrtvih, ven iz groba, vstati iz minljivosti. Anastazija pomeni bujenje, dviganje, vstajanje. Svoj temelj ima v Jezusovem vstajenju in to vstajenje ter obujanje se bo dogajalo do njegovega drugega prihoda.

Stara zaveza ni poznala tako domačega odnosa z Bogom, zato je samostalnik vstajenje prava redkost. Najdemo pa glagol vstati in dvigniti. Bog opazuje človekovo vsakodnevno vstajanje (Žal 3,63). Pomen obuditve v večnosti je nastal šele v grškem obdobju, z njihovim razumevanjem večnosti. Tako Bog obuja k vstajenju svoje pravične, ki so preizkušeni kot Job (Job 42,17) in vstopajo v življenjske boje z mislijo na vstajenje (2 Mkb 12,43-45). Preroki so napovedovali, da Mesija ne bo prepuščen smrtni senci, ampak bo obujen in postavljen, da bo daroval vstajenje drugim, kar povzema novozavezni govor (Apd 2,31-32).

Vstati odmeva že pri oznanjenju, ko pravi evangelist Luka, da je po tem dogodku Marija vstala in hitro šla pomagat svoji sorodnici v hribe ne Judovem (Lk 1,39). V Jezusovem javnem delovanju sta se pogosto slišali besedi vstajenje in vstati. Mrtvi deklici, ki je ležala na postelji, je rekel: “Talíta kum”, kar v prevodu pomeni: “Deklica, rečem ti, vstani!” (Mr 5,41) Evangelist Janez pove, da je Jezus ozdravil invalidnega človeka, ki je bil 38 let priklenjen na posteljo. Rekel mu je: “Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!” (Jn 5,8) Mož je takoj ozdravel. Vzel je svojo posteljo in hodil. Po zadnji večerji je Jezus vstal od mize in se z učenci napotil proti Oljski gori. Pri križevem potu se spominjamo Jezusovih padcev, vendar je s skrajnimi močmi zopet vstal in šel naprej. Po križanju in pokopu sta dva učenca šla razočarana iz Jeruzalema v Emavs, vendar sta ob Jezusovem razodetju spremenila svoje načrte: “Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi.” (Lk 24,33) Zgodila se je njuna velika noč.

Jezus je vstal od mrtvih, s tem dejanjem je obrnil tek zgodovine in pot njegovih učencev. Začela se je vera in življenje vstajenja, kot je razmišljal sveti Pavel o vstajenju: “Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali. Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni.” (1 Kor 15, 20-22) Težko si predstavljamo, kako se je zgodilo njegovo vstajenje, kako je prišel iz groba. Evangelisti poročajo, da je ostal mrtvaški prt zvit, kot je bil, le prtiček za obraz je bil na drugem mestu (Jn 20,6-7).

Proces vstajenja se uresničuje po delovanju Cerkve in po izkušnji njenih članov. Anastazija predstavlja zadrževanje življenja po milosti in vztrajnost v boju s silami antikrista (2 Tes 2,5-6). To pomeni, da se Božje kraljevanje začenja že tu na zemlji in vključuje vse, tudi državo in civilno sfero. Cerkev nenehno vzpostavlja živo vez s Kristusom in bližnjimi ter tako vedno znova poraja življenje.

V pravoslavnem svetu navadno ne upodabljajo dogodka Jezusovega vstajenja, ker je skrivnosten in presežen. Ikone prikazujejo Jezusov spust v podzemlje k umrli in žene, ki prinašajo dišave h grobu. Upodobitev Jezusovega vlečenja Adama in Eve iz groba se imenuje anastasis, vstajenje. To podobo imajo v svojih kapelah terapevtske skupnosti, ki se zdravijo od zasvojenosti. Zavedajo se milosti, da jih je Jezus dvignil iz njihovega bednega stanja, in morajo stati in ostati pokončni, na nogah ter vztrajati.

In vendar je še veliko ljudi, ki bi radi umrli, ki se nočejo boriti, vsak dan vstajati in začenjati znova, veliko je poražencev, ki ne vidijo izhoda in postajajo ravnodušni, črnogledi. Okusili smo blagostanje in smo siti na tleh. Zato nas Gospod kliče po vesti in po ljudeh, da bi vstali in se zopet zravnali, da bi prerodili mišljenje in srca. Vse je mogoče, vendar ne z lekarno tablet, ampak s skrivnostno močjo milosti, z odnosom, postom, molitvijo, Božjo besedo in usmiljenjem. Vstati je velika beseda svobode in odgovornosti. Ta prihaja iz zdrave volje in odprte ljubezni. Vstati iz postelje po bolezni, vstati od dela, shoditi za otroka, teči od navdušenja, hoditi ob podpori hodulje. Vse to so znamenja življenja, ki gre naprej in je podprto z Jezusovim vstajenjem. Kristjani smo verniki vstalega Gospoda in vstajenje je naša podoba. Jezus nas dviga iz grobov in tudi mi moramo dvigati drug drugega.

Kristus kliče k vstajenju naše ljudi in naš narod, ki omaguje tako na fizičnem kot duhovnem področju. Če potrošniška družba nima idej in poti naprej, jih ima velika noč, ki je model in podoba prihodnosti.

Preberi tudi

Ne nazadnje vzgoja k sočustvovanju

Kristjani in družba

Vstati in stati

Kristjani in družba

Vstati in stati

31.03.2024
Karitas na meji, kraju živih stikov

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme