Vsi na voz zmagovalca!

Januar, mesec verskega tiska, nas spodbuja k razmisleku o pomenu kakovostnega tiska, ki presega zgolj informiranje. V času hitrega širjenja dezinformacij na spletu ohranja standarde verodostojnosti, išče resnico, nudi prostor za premišljene vsebine ter povezuje skupnost.

V digitalni dobi je delo profesionalnih novinarjev branik proti manipulacijam in lažnim novicam. Tega se zavedamo še posebno v času, ko se z napovedanim prihodom Donalda Trumpa v Belo hišo v Washingtonu in Silicijevi dolini veter zelo hitro spreminja. Najbolj očiten primer spreminjanja stališč je podjetje Meta Marka Zuckerberga, ki se je v enem tednu znebilo preverjevalcev dejstev (fact-checkers), zunanjih sodelavcev, ki so preverjali objave na spletnih platformah in jih po potrebi označevali kot “zavajajoče ali lažne”, ter programov za zaščito vključevanja in raznolikosti, ki naj bi bili “zastareli in neprimerni” glede na nove razmere.

Velikan družbenih omrežij, ki vključuje Facebook, Instagram in WhatsApp, je napovedal postopno odpravo programa iz leta 2016 in uvedbo sistema, ki se zgleduje po t. i. skupnostnih zabeležkah (Community Notes). Nov pristop prepušča preverjanje vsebin ozki skupini potrjenih uporabnikov, kar nadomešča delo profesionalnih preverjevalcev dejstev.

Facebook je prvotne ostre ukrepe proti dezinformacijam sprejel po napadu na Kapitol 6. januarja 2021. Tedaj je celo začasno zaprl Trumpove račune na Facebooku in Instagramu, da bi mu preprečil uporabo platforme za širjenje lažnih novic.

Po mnenju marsikoga je šlo za pristransko cenzuro, danes pa je Zuckerberg skočil na voz zmagovalca, pri čemer se je približal tudi viziji Elona Muska, da morajo družbena omrežja znova postati prostor svobode brez nadzora in cenzure, saj naj bi ta omrežja že vsebovala notranje mehanizme za obrambo pred lažnimi in škodljivimi vsebinami.

Po novici, da Meta na svojih platformah ne bo več uporabljala preverjevalcev dejstev (sprememb zaenkrat ne bodo uveljavili v EU), je Zuckerberg napovedal tudi odpravo programov za spodbujanje vključevanja, raznolikosti in enakopravnosti pri zaposlovanju, ki so večinoma nastali v odzivu na gibanje Black Lives Matter, da bi pomagali zmanjšati dolgotrajne rasne neenakosti. Meta priznava, da se “pravno in politično okolje za prizadevanja na področju raznolikosti, pravičnosti in vključevanja v ZDA spreminja” ter da nekateri programi niso več “aktualni”. Zuckerbergove poteze je ostro kritiziral predsednik Joe Biden, ki je doslej le redkokdaj odločno komentiral odločitve zasebnih podjetij. “To je sramotno,” je opozoril in poudaril, da “resnica šteje in dejstvo, da milijarderji odločajo, da ne šteje več, je nespodobno”.

Po Trumpovi zmagi na novembrskih volitvah milijarderji iz Silicijeve doline kar romajo k novemu predsedniku na njegovo floridsko rezidenco Mar-a-Lago – podjetji Zuckerberga in Jeffa Bezosa ter številne velike ameriške korporacije sledijo vetru in jadrajo vedno bolj na desno, kjer je očitno lepše. Tudi tisti bogataši, ki so bili nekoč Trumpovi nasprotniki, so se začeli zbirati okrog novega predsednika in sklad za organizacijo njegovega “ustoličenja”, ki bo potekalo 20. januarja, je že zbral okrog 200 milijonov dolarjev (sam Zuckerberg je prispeval milijon dolarjev). Vstopnic za veliki dogodek ni več – “VIP sektor”, namenjen Trumpovim najbližjim “prijateljem”, je že popolnoma razprodan.

Povezava med politiko in družbenimi omrežji je danes močnejša kot kadarkoli prej, kar odpira številna vprašanja o vplivu teh orodij na javno mnenje in demokracijo. V dobi, ko lažne novice dobivajo večjo vidnost od resničnih zgodb, in ob napovedanem zmanjšanju vlaganja sredstev v preverjanje dejstev se postavlja vprašanje, ali res lahko uporabniki sami prevzamejo odgovornost za kritično presojo informacij. Prav zato je pomen medijske pismenosti in ozaveščenosti ter kakovostnega tiska danes še večji ne le za posameznika, temveč za celotno družbo.