“Vsak nov korak pomeni novo vznemirljivo iskanje odgovorov!”
Skupina goriških likovnih umetnikov, ki jih poznamo pod imenom BridA, Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica, je pred kratkim gostovala v sloviti galeriji – muzeju Tate st Ives, katera je del štirih raztavišč, ki jih Tate upravlja: Tate Britain, Tate Modern, Tate Liverpool ter Tate st Ives.
Gre za izjemno kulturno dejanje in zato smo se odločili, da postavimo nekaj vprašanj članom umetniške skupine.
Bi nam lahko povedali, kako je do povabila v Tate sploh prišlo? Kdaj ste tam gostovali? Koliko časa? In kaj ste tam počeli?
Vabilo k sodelovanju pri projektu, ki ga izvaja Tate, je, kakor se spodobi za današnje čase, prišlo kar po elektronski pošti. V st Ivesu smo gostovali v drugi polovici meseca oktobra. V sklopu obiska smo pripravili predavanje in predstavitev naših projektov na Univerzi v Falmouthu ter dve delavnici v samem muzeju v st Ivesu.
Koliko časa že obstaja skupina BridA, kdo ste njeni člani in kako to, da po letih skupnega dela še vztrajate?
Skupino sestavljamo Tom Kerševan, Sendi Mango, Jurij Pavlica. Spoznali smo se na akademiji za likovne umetnosti v Benetkah, kjer smo v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja vsi trije študirali. Od začetnega navdušenja nad raziskovanjem novih možnosti v slikarstvu pa do danes smo prehodili kar dolgo pot. Lahko rečemo, da smo ponosni, da nam je uspelo vztrajati v skupnem ustvarjanju kljub vsem vzponom in padcem, ki jih lahko doživimo v skupinskem delovanju. Res je redkost, da skupina umetnikov deluje skupaj tako dolgo in obenem ohrani dobre medsebojne odnose. Včasih se pošalimo, da 17-letno skupinsko delovanje lahko definiramo kot fenomen, pa vendar: ko pregledujemo pretekle projekte in se o njih pogovarjamo, nas prevzema fascinacija nad mislijo, da ne bi nikoli tega uresničili, če bi delovali individualno. Tudi sami se vseskozi srečujemo z različnimi težavami in dvomi, a radovednost in veselje ob novih odkritjih v našem raziskovalnem delu vselej zagotovita tisti ključni element, ki nas vedno znova prepričuje, da smo na pravi poti. Težko bi rekli, da gre pri našem skupinskem delovanju za vztrajanje iz rutine, saj so smeri, ki se nam odpirajo, skoraj vedno nepredvidljive in prinašajo nova presenečenja. Vsak nov korak pomeni nov izziv in novo vznemirljivo iskanje odgovorov.
Preprostemu bralcu bi težko razložili vaše umetniško delovanje, saj ste v sami konici sodobnih iskanj v likovni umetnosti. Bi nam lahko povedali, kaj delate, katerih sredstev in medijev se poslužujete in kakšne so vaše razstave, ki niso običajne, klasične?
Ključna ideja našega delovanja je raziskovanje in eksperimentiranje na področju likovne umetnosti. To seveda ne pomeni, da pri našem delu uporabljamo samo čopiče, barve in platno; ko govorimo o raziskovanju, mislimo predvsem na znanstvene pristope, ki nam omogočajo razkrivanje zapletenih poti dojemanja umetniškega ustvarjanja. Tak način dela seveda zahteva poznavanje različnih tehnologij, računalniških orodij ter programiranja. Naš pristop pa se vseeno zelo razlikuje od znanstvenega, saj je naš cilj vedno usmerjen na področje kreativnega in umetniškega ustvarjanja. Pri predstavitvah projektov uporabljamo najnovejše tehnologije, ki jih prilagajamo našim potrebam, večkrat tudi sami izdelujemo različne avtomatizirane robotske naprave, ki krmilijo in izvajajo umetniku sicer nemogoče operacije, naše slike se gradijo po spletu s pomočjo interneta, tako lahko sestavljamo likovno delo na daljavo v realnem času …
Tehnološki razvoj je preplavil ter popolnoma spremenil naše dojemanje sveta in prav tako umetnosti. Vsak umetnik se mora soočiti s tem dejstvom in pri tem ponovno poiskati svojo vlogo, brez katere bo ostala le še mistifikacija znanosti in tehnologije.
Eden od očitkov današnjega človeka sodobnim umetnikom, še posebno likovnim, je ta, da pač njihovega dela ne razumejo, pa tudi lepo na pogled ni, kako na te očitke sami odgovarjate?
Na očitke o estetiki in nerazumljivosti se med svojim raziskovanjem v resnici ne oziramo preveč. Kolikor je ljudi na tem svetu, toliko je pač okusov, in če se komu zdi, da se katero od naših del pač barvno ne sklada s kavčem v njegovi dnevni sobi, si mi s tem ne belimo glave.
Pri našem pristopu gre za raziskovanje procesa nastanka umetniškega dela. V našem primeru slike. Rezultati, do katerih pridemo z vključevanjem različnih znanstvenih metod analiz in matematičnih algoritmov, nas pripeljejo do točke, kjer je razvidna lepota nastajanja umetniškega dela in končni produkt ni več ključnega pomena. V umetnost smo vsi trije vstopili z različnimi izkušnjami in predznanjem, bodisi z marketinškega področja, računalniške informatike bodisi tehničnega področja. Svoje znanje smo združili in ga z veseljem medsebojno delili. Že od samega začetka skupnega delovanja smo poskušali razkriti različne stopnje v procesu umetniškega ustvarjanja ter si pomagali s programiranjem, z vključevanjem publike v interaktivno sodelovanje, z izdelavo robotskih aplikacij ali pa avtomatiziranih sistemov. Vse naše raziskovanje je bilo vedno usmerjeno v poskus dramatičnega spreminjanja umetniškega procesa. A kljub temu da nam je ta pot prinesla veliko novih izkušenj in znanja o najsodobnejših medijih in tehnologijah, slikarstva nismo nikdar opustili.
Ko vam čestitamo za mednarodni uspeh, kar povabilo v Tate gotovo je, bi vas prosili, da nam še poveste, kaj ste v st Ivesu predstavljali in počeli?
Hvala za čestitke!
Sodelovali smo pri večletnem programu Circuit, ki ga Tate st Ives, Tate Britain, Tate Modern in Tate Liverpool pod okriljem fundacije Pauly Hamlyn, ter v sodelovanju mreže Plus Tate: firstsite, Colchester; MOSTYN, Llandudno; Nottingham Contemporary; Whitworth Art Gallery, Manchester; and Wysing Arts Centre and Kettle’s Yard, Cambridgeshire namenjajo mladim med 15 in 25 letom.
V sklopu programa smo izvedli dve delavnici. V prvem delu smo želeli z obiskovalci ustvariti sliko, ki so jo udeleženci ustvarjali po zvočnih navodilih. Naslednji dan pa so udeleženci usmerjali nas in nam narekovali, kako naj izvedemo sliko. Na ta način smo izpostavili proces nastajanja umetniškega dela in ga predstavili obiskovalcem z dveh različnih zornih kotov. Delo so lahko analizirali kot gledalci in kot ustvarjalci obenem. Za nastanek umetniškega dela smo uporabili znanstvene metode pretvorb različnih informacij, katere smo rabili kot ključne elemente za nastanek dela. Pri tem smo uporabili različne algoritme, ki smo jih v zadnjih letih razvijali v sklopu projekta Modux. Ta način je omogočal publiki neposreden vstop v proces nastajanja likovnega dela.
Jurij Paljk
