Vodstvo organizacije je bilo potrjeno
“Naj končam z oceno, da smo kot odbor in posledično kot Vincencijeva konferenca dobro izpeljali svoj triletni mandat. Zahvaljujem se vsem, ki so s svojo zavzetostjo to omogočili: starejšim odbornikom, ki so še vedno naš steber in zgled, mlajšim, ki so se lepo vključili v delo in prevzeli nekatere odgovornosti, članom župnijskih Konferenc, sodelavcem in prijateljem. Ostanimo združeni in korajžno naprej”!
Tako je dosedanja predsednica Ivica Švab končala svoje predsedniško poročilo na občnem zboru Slovenske Vincencijeve konference, ki je bila v prostorih Slovenske prosvete v Peterlinovi dvorani v sredo, 21. oktobra. Občni zbor, ki ga je vodil Danilo Sedmak (ob strani mu je stala zapisnikarka Anica Trento), je bil volilnega značaja: izidi glasovanja so potrdili dosedanje vodstvo dobrodelne organizacije s predsednico Švabovo na čelu, kar tudi pomeni, da je odbor res dobro deloval (o tem je pričalo tudi poročilo blagajničarke Gabriele Visini). Po drugi strani pa bo od tod naprej potrebno razmisliti res o določeni prevetritvi oziroma vstopu novih sil v vodstvo, saj je to tudi izrecna želja predsednice Švab, ki je pred tremi leti nasledila dolgoletnega predsednika Alda Sefančiča.
V svojem poročilu je načelnica SVK jasno izpostavila nekatere smernice, ki jim bo morala organizacija slediti v prihodnje. Še prej pa je obnovila pestro delovanje Konference, ki je s svojo slovensko specifiko vključena v vsedržavni in posledično mednarodni svod Vincencijevih konferenc. Zdaj je dejavnih pet župnijskih Slovenskih Vincencijevih konferenc v Trstu (Barkovlje, Rojan, Sv. Ivan, Sv. Anton – mesto center / Mati lepe ljubezni in Boljunec) in ena v Gorici. V Trstu je v SVK dejavnih okrog 40 članov.
Osrednji odbor sestavlja osem članov, sedem iz Trsta, eden iz Gorice (to je Bernard Spazzapan). Glavni odbor prireja prireditve splošnega značaja, ki so namenjene vsem članom, kar pomeni, da presegajo mejo župnije: prav tako so priljubljeni tudi kulturno – družabni dogodki v okviru Kluba prijateljstva. “Zelo primerni so koncerti v božičnem času, ki jih izvajajo mladinski zbori: to so za mlade priložnost, da nekaj naredijo za starejše. Le-te tudi mi sami obiščemo ob koncertu, za kar imamo navadno premalo časa. Svojim rojakom, ki živijo v italijanskem okolju, ponesemo slovensko pesem in besedo, italijanskim gostom pa prikažemo delček svoje kulture”, je dejala in spomnila na maše v velikonočnem in božičnem času v varstvenem domu ITIS, ki jo SVK prireja v sodelovanju s Področnim svetom mestnih vernikov od časa ljudskega misijona v Trstu leta 2010. Predsednica ni pozabila na stalnico ponudbe SVK in Kluba prijateljstva, to je vsakoletna proslava ob Dnevu slovenske kulture, na nabirko od oljčnih vejic (denar katere namenjajo družinam po župnijah) in drugih družabnih trenutkov, nosilec katerih je predvsem Klub prijateljstva. Posebno pozornost je Ivica Švab namenila trenutkom, ki jih SVK namenja skrbi za duhovno-versko rast članov, “saj za živo vero potrebujemo stalno poglabljanje, preverjanje in obnavljanje. Padamo in vstajamo, za to pa potrebujemo pomoč in spodbudo. Iz človeške solidarnosti in čuta za pravičnost, pa tudi iz vere in zaradi nje se trudimo nekaj dati od sebe za brata v stiski”. Zato bi si predsednica želela, da bi duhovna srečanja z mašo in duhovno mislijo po njej postala resnična duhovna okrepitev, bogata s sporočilom in taka, da sežejo do srca. “Ko bi bilo tako, bi lahko nanje povabili tudi druge vernike, saj je na Tržaškem tako malo pomenljivih verskih pobud”. Nedvomno bi moralo to prizadevanje sloneti na temeljiti podpori slovenskih duhovnikov na Tržaškem. Ravno župnije oziroma župnijske skupnosti predstavljajo temelj delovanja področnih Konferenc: v teh okoljih si verniki po Jezusovi zapovedi drug drugemu pomagajo in postanejo zato resnično občestvo bratov in sestra, ne pa le skupek ljudi, ki zahajajo v cerkev. V tem vidiku je še kako potrebna pomoč dušnih pastirjev pri organizirani dobrodelni dejavnosti župnij.
In ravno ta predznak dobrodelne dejavnosti (in dejavnost v korist starejših in bolnikov) dela Slovensko Vincencijevo konferenco posebno in potrebno. Prav zato je Ivica Švab predlagala, da bi bili bolj prizadevni na tem področju: na primer večjo skrb za delo na terenu v kakem sprejemnem centru, za organizacijo svojih nabirk in za sodelovanje z drugimi ustanovami pri velikih nabirkah, za bolj občuteno prisotnost v kaki humanitarni ustanovi, ki nudi pomoč pribežnikom.
“Druga oblika našega delovanja je podporna dejavnost. Ta je nevidna, jo pa zasledimo v našem vsakoletnem obračunu, kjer ima levji delež”, je dodala in nanizala nekaj podatkov. “Letos je doslej prejelo denarno pomoč od glavnega odbora 9 družin (5 jih je z otroki), trem šolam smo ponudili podporo za stroške, ki so povezani z obšolskimi dejavnostmi okrog petnajstih dijakov, 2 ustanovi (ena od teh je v Gorici) za okrog sedem dijakov in ena dobrodelna ustanova za pomoč ljudem ob naravni nezgodi. Prav tako dejavne so bile na tem področju župnijske Konference: z denarjem, ki so ga same nabrale, je bilo v Barkovljah in Rojanu mogoče podpreti šest družin, pet pa pri Sv. Ivanu.
Še več bi lahko pomagali starejšim na domu. SVK je uspelo vzpostaviti stike s sorodnimi ustanovami, kot na primer s Tržaško Karitas, Istrsko Karitas, Organizacijo La Madre in Hospice Adria Onlus in SZSO. “Okrepili smo vezi s še obstoječimi župnijskimi Konferencami”, je še dodala Ivica Švab.
Pred njo je na občnem zboru spregovorila tudi tajnica SVK Vera Puntar in dejala, da Konferenca udejanja smernice, ki jih je svojčas nakazal ustanovitelj Vincencijevih konferenc Frederik Ozanam: to je pomagati bližnjemu, kot to želi Gospod. “Imeti moramo odprto srce”, je povabila tajnica, ki je spomnila, da se je SVK rodila v hudih povojnih časih, da bi pomagala našim ljudem ponovno vkorakati v življenje. “Vse pa kaže, da se ta potreba danes spet pojavlja”, je grenko ugotavljala. Potrebe se pojavljajo bodisi na materialni ravni bodisi na osebni ravni. Prav je imel Sedmak, ko je poudarjal, da je vse več starejših osamljenih oseb. “Vsaka samota učinkuje na duševno in psihično raven človeka, kar se posledično pokaže tudi v telesnih problemih”. Prav zato ima Slovenska Vincencijeva konferenca pomembno vlogo v našem tkivu, za kar ji gre nedvomno pomagati.
IG
