Veselo potepanje po Ptuju in okolici
Radoživo vzdušje in vonjave po moštu, ki se spreminja v vino, so le še sladek spomin, pa se vseeno za hip povrnimo v dni okoli sv. Martina, ko je v kleteh in zidanicah še posebno veselo.
Po dolgoletni, ustaljeni navadi je Martinovo ozračje zvabilo na dvodnevni izlet po Sloveniji člane Slovenskega zdravniškega društva, ki združuje zdravnike in lekarnarje iz Tržaške in Goriške pod zavzetim, že tridesetletnim vodstvom predsednika dr. Rafka Dolharja, kateremu kot desna roka stoji zmeraj ob strani ustrežljiva tajnica dr. Elvira Kalc Feri. Potovanje je kot vselej skrbno pripravila gospa Vlasta Žvab iz agencije adriatica. net, a žal zaradi poškodbe sama ni mogla spremljati izletnike na ogled Ptuja in njegove slikovite okolice. V vremensko bolj muhastem sobotnem jutru, 10. novembra 2012, so odpotovali z Opčin z avtobusom, ki ga je vozil spretno in varno zanesljivi šofer Tomo. Na poti proti cilju so bile Trojane s svojimi slovitimi krofi preveč privlačne, da bi jih kar obšli. Zato je bil postanek samoumeven. Lepa pokrajina, ki umirja dušo, jih je spremljala do Ptuja, kjer so se nastanili v Grand Hotelu Primus s štirimi zvezdicami, ki spada v sklop hotelskih ponudb Sava, največjega turističnega podjetja v Sloveniji. Tu so jih sprejeli s kozarčkom žlahtne kapljice v rimskem duhu, saj hotel nosi ime po slavnem vojskovodju Marku Antoniju Primusu, ki je bil na čelu legije Gemina XIII; le ta je taborila na Ptujskem pred 2000 leti. Poletne rimske igre, pri katerih se Terme Ptuj in okolica spremenijo v rimsko naselbino, spominjajo na ta čas. Tržaški in goriški gostje so se ves popoldan “crkljali” v objemu termalne vode, ki je še posebno primerna pri revmatičnih obolenjih, pa tudi pri okrevanju po operacijah na gibalnem sistemu. Terme Ptuj se ponašajo z velikim Termalnim parkom, ki obsega 4.200 kvadratnih metrov površine in ima največji sistem vodnih drč v Sloveniji. To vodno zabavišče oživi poleti, ko tu uživajo vsi tisti, ki se prepuščajo adrenalskim občutkom.
Na obvezno Martinovo večerjo s tipičnimi štajerskimi dobrotami, med katere spadajo pečena raca, rdeče zelje, mlinci, gibanica …, so se “zamejski gostje” odpeljali malce ven iz mesta na izletniško vinogradniško kmetijo Lovrenc, obdano z vinogradi. Tu v zelo prijaznem okolju lahko prenoči enajst gostov, saj razpolaga kmetija s sobami, od katerih ima ena starinsko opremo; postelja je stara 200 let, na njej naj bi prespala tudi Marija Terezija. Pred dvema letoma so zgradili prizidek, kar veliko dvorano, krito z rženo slamo, da bi domačija pridobila pristen nekdanji videz. Pod streho imajo urejen hišni muzej z najrazličnejšimi predmeti. Na kmetiji pridelajo petnajst sort vina, ukvarjajo se tudi z govedorejo in prašičerejo, pa še s poljedelstvom za domačo rabo. Izletniki so se pozabavali v družbi dveh šaljivih muzikantov, dveh Martinov iz Voličina, in seveda razigrano zaplesali ter doživeli krst novega vina. Naslednji dan, na Martinovo nedeljo, 11. novembra, jih je izredno zgovorna in ljubezniva vodička Sonja Brlek Krajnc vodila po Ptuju na odkrivanje lepot tega najstarejšega mesta v Sloveniji, ki leži v središču Spodnjega Podravja v Panonski nižini in ga obdajajo Slovenske gorice, Haloze in Dravsko ter Ptujsko polje. To je edino slovensko mesto s skoraj v celoti ohranjenim srednjeveškim jedrom. Mesto je bilo naseljeno že v mlajši kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila utrdba Poetovio. Srednjeveški del se oklepa vznožja Grajskega griča. Preko Ptuja je potekal zelo pomemben zgdovinski prehod čez Dravo, kjer je vodila trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem, imenovana Jantarna pot. V dolgi zgodovinski dobi je Ptuj doživel marsikaj: keltsko dobo, rimsko obdobje, opustošenje Hunov, prihod Slovanov (569-590), frankovsko oblast, l. 811 je bila Drava določena za mejo med Salzburško nadškofijo in Oglejskim patriarhatom, l. 1147 je salzburški nadškof Konrad na novo pozidal grad na Grajskem griču, v trinajstem stoletju pa je mesto imelo že vse pomembne zgradbe, grad, dominikanski samostan, (1230) Zgornji dvor … Okoli l. 1250 je dobil Ptuj status mesta. Pod Madžari je bil v letih 1479-90, nato pa pod Habsburžani. Predolgo bi bilo naštevanje vsega, kar je vedoželjnim izletnikom iz zamejstva pokazala (med drugim tudi proštijsko cerkev sv. Jurija, Orfejev spomenik na Slovenskem trgu, znamenit več kot štiri metre visok rimski nagrobnik iz drugega stoletja, ki je bil v srednjem veku sramotilni steber, Mestno gledališče) in pripovedovala vodička Sonja, ko so se sprehajali po slikovitem mestnem jedru in se pri tem tudi radovedno ozirali proti mestni hiši, iz katere so stopali princi in vinske kraljice; videli pa so tudi obhod rimske legije in ostali predokus slovitega ptujskega pusta, ki se nekako začenja že na Martinovo, vrhunec pa doseže s kurentovanjem z očarljivimi, pa tudi skrivnostnimi kurenti v pustnem času.
Izletniki so se težko ločili od ptujskih lepot in se z avtobusom odpeljali v občino Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah), kjer se je l. 1862 rodil Janez Puh, ki se je izučil za ključavničarja in je po izpopolnjevanju na Ptuju in v Mariboru ter Radgoni odšel po svetu. Preko Dunaja je šel v Nemčijo. L. 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Pri mojstru Luschneiderju je popravljal neudobna in nevarna kolesa, za katera je potem napravil različne izboljšave. L. 1889 je ustanovil svojo delavnico in podjetje ter izdelal kolo Styria. To je doseglo na mednarodnih dirkah velike uspehe in zmagalo celo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. L. 1899 sta kolesarski tovarnar Werner in Puh ustanovila tovarno Erste Steiermärkrische Fahrradfabrik Johann Puch, A. C. Njegova inovatorska pot se je strmo dvigala ob prvem motornem kolesu, ob patentiranju naprave za nastavljanje vžiga pri eksplozijskih motorjih, z izdelavo prvega avtomobila itd. L. 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. L. 1914 se je končala njegova ustvarjalno zelo plodovita življenjska pot. Pokopan je v Gradcu. O izumitelju in tovarnarju Janezu Puhu, ki je prvi na svetu izdelal bicikel z enako velikima kolesoma in razvil 21 tipov avtomobilov, so izletniki več izvedeli v Juršincih ob ogledu rekonstruirane rojstne hiše, cimprače, s slamnato streho, preurejene v muzej. V njej vrtijo tudi dokumentarni film o Puhovem življenju, polnem inovatorskega vrenja. Predolgo se o tem domačem izumitelju, ki je odšel v svet in postal slaven, ni v domačem kraju nič govorilo, celo njegova restavrirana rojstna hiša komu ni prijala, saj so jo dvakrat zajeli zublji podtaknjenega ognja. Sedaj pa njegov spomin goji društvo, ki nosi njegovo ime, nanj opozarjajo vsakoletno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob njegovem rojstnem dnevu in še drugi dogodki.
Klopotanje in drdranje velikanskega klopotca na bližnji domačiji je zbudilo tudi želodce zvedavih popotnikov, ki so že močno občutili uro kosila. Dočakali so ga v prijetnem okolju vinorodnih Slovenskih goric v vasi Gočava v Štajerski hiši kulinarike ŠIK.
Pot jih je nato vodila še do vasi Zavrh na ekološko kmetijo Šuman, katere vinogradniška tradicija sega v 14. stoletje. Tu je gospodar Radovan Šuman ob degustaciji predstavil svoja odlična vina, ki jih na naravi prijazen način prideluje iz kakih sedemdesetih različnih sort.
Ob veselih obrazih, s katerih je bilo razbrati zadovoljstvo ob tako dobro pripravljenem izletu, se je potepanje po Štajerski na ptujskem koncu končalo. Med vožnjo domov se je ob nepogrešljivi “prvi pomoči” dr. Mirana Dolharja, ki se zelo prileže po slastnih kosilih, dr. Marjan Spetič zahvalil žal odsotni gospe Vlasti, ker je z izbiro krajev omogočila odkritje delčka naše lepe Slovenije in novih, prijaznih štajerskih ljudi. Zahvala je šla tudi šoferju Tomu za varno vožnjo. Hudomušna pripomba pa je letela na SZD, ki je očitno zelo zdravo, saj so včasih Miranovi “leki” skoraj pošli že pri Trojanah!
Iva Koršič