Kristjani in družba

Veliki borec za pravice primorskega človeka

Veliki borec za pravice primorskega človeka

Piše Metka Sulič / Slovesnost ob 120-letnici rojstva duhovnika E. Ferjančiča - Tarasa

V Vili Vipolže so Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica, Občina Brda, Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Dobrovo, Medana in Kojsko in Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda priredili spominsko slovesnost ob 120-letnici rojstva Edvarda Ferjančiča – Tarasa. Prireditev se je poklonila duhovniku in borcu za pravice primorskega človeka, ki je velik del življenja preživel v Kojskem – osebnosti, ki se je zavzemala za dobrobit briškega kmeta, živečega v pomanjkanju pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej.
Prvo črto na portretu kojščanskega duhovnika je potegnila Milena Beguš, letošnja nagrajenka Občine Brda, avtorica zbornika Prispevki k zgodovini Brd 1914-1947, ki je predstavila življenje duhovnika. Edvard Ferjančič Edko se je rodil leta 1898 v Vipavi. V Brda je prišel za župnika v Šlovrenc (1934–44), od tu pa leta 1944 v Kojsko, kjer je ostal vse do tragične smrti, ko se je leta 1957 smrtno ponesrečil pri krašenju cerkve. V obdobju med NOB v Brdih in kasneje v času ZVU (1945–47) je pustil močno sled med ljudmi in užival njihovo zaupanje in spoštovanje. Leta 1943 je z ilegalnim imenom Taras začel sodelovati z OF in bil izvoljen za tajnika in nato za predsednika okrajnega NOO. Kasneje je sprejel mesto verskega referenta pri PNOO in predsednika OF za Zapadno – primorsko okrožje. Obenem pa je ostal župnik v Kojskem. Med vojno je pripravil tudi Predlog za rešitev kolonskega vprašanja za župnijo Šlovrenc in nekaj drugih vasi, kar dokazuje njegovo skrb za briškega kmeta, ki je kot kolon živel v revščini in sanjal o tem, da bo na svoji zemlji gospodar. To se je po vojni tudi uresničilo.
Glavnina prireditve je temeljila na strokovnih prispevkih, ki sta jih pripravila ugledna primorska zgodovinarja, dr. Branko Marušič in prof. dr. Egon Pelikan. Kot izjemna poznavalca zgodovine goriškega prostora in avtorja številnih pomembnih del sta razgrnila in predstavila ključna dejstva, ki so spodbudila, zaradi krutosti narave le-teh, k aktivizmu tako duhovnika Ferjančiča kot mnoge druge zavedne državljane. Govorila sta o razmerah, ki so v času po vojni zavladale na Primorskem in ki so poskušale orisati Ferjančičeva dejanja kot kontroverzna, kar je posledično vplivalo, da je njegova spominska tabla pristala po naročilu Cerkve ne na kojščanski cerkvi, ampak drugje. Zanimiva je bila odločitev nadškofa Margottija, ki je pristal, da je Ferjančič neuradno ohranil stike z OF na verski in ne na politični ravni, tudi potem ko je leta 1944 sicer prepovedal, da bi duhovniki imeli službe političnega, civilnega in upravnega značaja. Egon Pelikan se je posvetil političnim razmeram, ki so vladale v času med drugo svetovno vojno in po njej v samem političnem vrhu Evrope in so le deloma odkrite ali so zamolčane. (…)

Crl zapis v tiskani izdaji

11.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!