Velika začetnica sredi povedi

Jezikovnica (190)

Prejšnjo Jezikovnico sem posvetila temi velike začetnice na začetku povedi, kar je najosnovnejše pravopisno pravilo, ki se ga naučimo, ko se začnemo učiti pisati male tiskane in pisane črke. Za piko (ali klicajem ali vprašajem ali njuni kombinaciji), ki je končno ločilo, sledi nova poved, ki se začne z veliko začetnico. Kaj pa sredi povedi? Kdaj sredi povedi zapišemo veliko začetnico? Odgovor je povsem preprost: ko zapišemo lastno ime. Z besedno zvezo lastno ime nimam v mislih zgolj osebnih imen, pač pa tudi zemljepisna in stvarna. Zdi se, da je še najbolj jasno, kaj so osebna lastna imena. Nikomur, razen morda kakšnemu otroku, ki se komaj opismenjuje, se ne zgodi, da bi svoje ime zapisal z malo začetnico. Osebna lastna imena, kamor sodijo imena, priimki, vzdevki, umetniška in skrivna imena, imena živali, pravljičnih bitij, bogov itd., zapisujemo z veliko, zato zapišemo: Janez, Ana, Novak, Aleksandrov, Kajuh, Šeka, Piki, Rdeča kapica, Bog, Kristus, Perun, Buda itd. Do sem vse jasno, kajne?

Tudi prvo (ali edino) besedo vseh zemljepisnih imen zapisujemo z veliko: Trst, Gorica, Nova Gorica, Nova vas, Novo mesto, Stari trg pri Ložu, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Italijanska republika, Republika Slovenija, Severna Amerika, Prešernova cesta, Cankarjeva ulica, Ulica Zofke Kveder, Cesta Zore Perello Godina, Ulica Filzi, Novi trg, Trg mladinskih delovnih brigad, Travnik, Bela krajina, Črna gora, Goriška brda. Kot vidite iz primerov, zapisujemo v zemljepisnih imenih na neprvem mestu z malo začetnico tiste besede, ki same po sebi niso lastno ime (ulica, cesta, trg, vas, mesto, trg, kraljestvo, republika, krajina, gora, brda). Neprve besede, ki same po sebi niso lastno ime, pa jih vseeno pišemo z veliko, nastopajo v tistih krajevnih imenih, ki ne vsebujejo besed vas, mesto, selo, trg, naselje ipd.: Kranjska Gora, Nova Gorica, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Loški Potok, Most na Soči, Dol pri Vogljah. Tiste besede v večbesednih krajevnih imenih, iz katerih je razvidno, da gre za kraj oz. naselbino (vas, mesto, selo, trg, naselje itd.) in tudi same po sebi niso lastno ime, zapisujemo z malo (Stanečka vas, Novo mesto, Opatje selo, Stari trg pri Ložu, Ribiško naselje itd.).

Občutek imam, da največjo zagato predstavljajo stvarna lastna imena. To so namreč vsa tista imena, ki niso ne osebna ne zemljepisna, jih pa tudi zapisujemo z veliko, npr. naslovi besedil: časnik Delo ali knjiga Poezije ali pesem Glosa. Mnogo več stvarnih imen je večbesednih, npr. naš časopis Novi glas ali Radio Slovenija ali Nacionalni inštitut za javno zdravje ali Osnovna šola Franceta Prešerna. Iz primerov lahko vidite, da v večbesednih stvarnih lastnih imenih z veliko začetnico zapisujemo zgolj prvo besedo (Novi glas), ostale pa le, če so že same po sebi lastno ime, npr. zemljepisno (Radio Slovenija) ali osebno (Knjižnica Damirja Feigla), sicer pa ne. Narobe je torej zapisati: Nacionalni Inštitut za Javno Zdravje samo zato, ker se kratica zapiše s samimi veliki tiskanimi črkami (NIJZ). Zapis kratic ne vpliva na prvotno besedno zvezo, na podlagi katere je kratica nastala.

Velika začetnica se sredi povedi zapiše tudi v premem govoru, in sicer za dvopičjem (Rekel je: “Tega nisem vedel.”). Ni pa res, da se mora velika začetnica zapisati za vsakim dvopičjem, ki pojasnjuje ali uvaja naštevanje, torej je pravilno, kar je tu navedeno v oklepaju (Kupil je: jabolka, hruške in slive., Nastopil bo: prof. dr. Janez Novak.). Velike začetnice tudi ne zapisujemo za nagovorom, ki se je zaključil z vejico, prav je torej takole: Spoštovani, v priponki vam pošiljam dodatne naloge. Velike začetnice tudi ne zapisujemo za podpičjem (ločiti moramo med podpičjem in dvopičjem), ki ni končno ločilo, prav je torej takole: Nisem vedel, kaj naj si mislim; pravzaprav sem bil zelo razdvojen. Mojster podpičij v zapleteno sestavljenih povedih je bil Ivan Cankar, tudi pri njem se lahko učimo rabe podpičja.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.