Vedno bolj povezani v ljubezni do petja
Pevski teden Mladinskega pevskega zbora Emil Komel je za udeležence vsako leto čudovita izkušnja. Tako je bilo tudi letos od 29. avgusta do 1. septembra, drugič zaporedoma na Brezjah. Kraj je čudovit, “idealen za take tečaje: primerni so prostori za vaje, zraven je krasno igrišče, sestre, ki ga upravljajo, so zelo prijazne”, nam je povedala dirigentka Damijana Čevdek Jug.
Ker so mladi pevci v sezoni 2011-12 veliko delali za koncerte in zgoščenko, ki so jo predstavili 1. junija, je bilo tokrat na sporedu malo manj vaj in več sprostitve. Zjutraj in popoldne je 18 udeležencev imelo redne pevske vaje; zlasti so urili troglasje in petje “a cappella”. “Ta prehod so zelo dobro opravili, kar jih je tudi močno navdušilo”, je dodala zborovodkinja. Do lani so namreč le izjemoma peli troglasno, tokrat pa so hoteli osvojiti ta korak na soliden način. Obravnavali so v glavnem ljudske troglasne skladbe, zraven še kakšne sakralne kanone. Kot skupina so se “zelo umirili, disciplinsko so drugačni kot prejšnja leta, dobro so se ujeli. Postali so res disciplinirani pevci. Na vaje je vsakdo od njih prihajal pripravljen, z notami, svinčnikom in stekleničko vode. Ko so npr. eni peli, so drugi pozorno poslušali in si delali beležke”. Razumeli so, da lahko veliko odnesejo tudi od tega, da poslušajo druge, ki pojejo. Začeli so tudi peti na prvi pogled, besedilo direktno z notami: “eno je brati note, drugo pa je povezovati zloge z njimi. Delali smo tudi na tem, razumeli so, za kaj gre, bili so res zbrani”.
Zborovodkinji Damijani so bile v oporo animatorki Tina Paljk in Jasmin Podveršič, ki sta skrbeli za otroke v prostem času, in pa prof. Marja Feinig Tavčar, ki je skupno z Antonom Koncem vodila delavnice kitare; vsak od njiju je vodil po dve skupini kitaristov. Tisti, ki ponavadi igrajo druge instrumente, so na kitaro vadili akorde; tisti, ki jim je kitara prvi instrument, pa so svoje znanje lahko nadgradili. Najlepše pa je bilo videti, kako jih je tudi igranje tega instrumenta povezovalo v veselju do glasbe. Zvečer so namreč kar nesli kitare v sobe, kjer so po skupinicah spontano igrali in peli do poznih ur. Posebna dogodivščina je bila pot z vlakom: tudi to je bila seveda lepa priložnost za sproščeno petje.
Kako gledajo naprej? “Eno vajo smo posvetili pogovoru o tem, kaj si želijo. Prišli so do tega, da bi se radi preizkusili na kakšnem tekmovanju. Ker niso več otroški zbor, bo seveda težje, saj se od mladinskega zbora zahteva veliko več, poleg tega pa v Sloveniji ni enostavno tekmovati. V dvoglasju so vsi samostojni, zdaj je pomembno, da dobijo dobre temelje v troglasju in petju 'a cappella'. To zmorejo, ker imajo res dobro koncentracijo”. Spomladi bo v Novi Gorici regijsko tekmovanje… “Če bomo pripravljeni, nameravamo poskusiti”. Majhno “neznanko” sicer predstavljajo nekateri dečki, ki začenjajo spreminjati glas…
Še zadnje vprašanje dirigentki: kaj želite za svoje mlade pevce, ko bodo – zaradi starosti oz. glasu – zapustili vaš zbor, v katerem so zrasli? “Za vse upam, da bodo nadaljevali s petjem, da bodo našli v našem prostoru primerno zborovsko telo, ki bi lahko na najboljši način izkoristilo in še razvilo njihovo znanje. Tak bi lahko bil npr. Čezmejni goriški mešani mladinski zbor Primož Trubar. V Gorici namreč pogrešamo prav močnejši mladinski zbor, v katerem bi peli mladi iz srednjih in višjih šol. Ta bi lahko pomenil pomembno novost in osvežitev naših glasbenih prizadevanj”.
DD
Preberi tudi
