Moč besede skozi čas

Predstavitev večjezičnega slovarja Janka Toplikarja

V sredo, 30. septembra, so v Knjigarni kavarni Maks v Novi Gorici predstavili nov slovar: Dizionario storico Goriziano tra l’Austria interiore e gli stati successori (Zgodovinski leksikon Goriške med obdobjem Notranje Avstrije in dežel, ki so ji sledile), ki ga je pripravil Janko Toplikar. Slovar, ki je napisan v italijanščini, pojasnjuje veliko izrazov v slovenščini, italijanščini in nemščini. Toplikar je šolnik, kulturni delavec in publicist, ki si je zelo prizadeval približati Italijanom slovenski svet, zato je veliko prevajal predvsem na področju zgodovinske geografije v zvezi z območjem vzhodne meje. Stalno je sodeloval z duhovnikom Vinkom Kobalom. Stanuje v Gradišču ob Soči. Sam je povedal, da bo, čeprav dobro obvlada slovenski pisni jezik, govoril v italijanščini, ker je obiskoval italijanske šole in živi v italijanskem okolju. Sicer je bilo med obiskovalci večera, na katerem se je z avtorjem pogovarjal in ga prevajal Peter Černic, tudi nekaj Italijanov z onkraj meje. Večer je bil posvečen zgodovinarju Branku Marušiču, ki je umrl maja letos v starosti 88 let. Toplikarju je bil večkrat v pomoč. Nekaj besed o Marušiču je povedal Urban Makorič, ki deluje kot zgodovinar na raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici. Peter Černic je v uvodu povedal, da je Janko Toplikar eden izmed tistih kulturnikov, ki so veliko prispevali k ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine, predvsem krajevnih območij, ki so na žalost v današnji globalizirani družbi pogosto zapostavljena. Toplikarjev slovar je plod skoraj dveh desetletij truda in zajema 3316 izrazov s področja prava, gospodarstva, umetnosti, Cerkve, zdravstva, pa tudi izobraževanja in kulture ter mode in tkanja, ki so se skozi stoletja uporabljali v deželah tako imenovane Notranje Avstrije. Ravnatelj Peter Černic je namenil nekaj besed tudi zmogljivosti, moči besede. Poimenovanje ni le stvar jezika, beseda ni nalepka in po njegovem mnenju ta knjiga to potrjuje. Slovar, ki ga je pripravil Toplikar, skuša dati besedam pomen. V našem prostoru so se skozi stoletja spreminjala imena in pojmi v javnosti. Samo v pravnem sistemu so se na primer od srednjega veka do danes stalno menjavala imena raznih ustanov in tudi njihov način delovanja. Tudi pomen besed tega sistema se je stalno spreminjal. Filozof Ferdinand Ebner, ki je živel med obema vojnama, je trdil, da sta moč besede in moč duha eno in isto in le jezik omogoča pravi obstoj človeškega življenja. Če zmanjka prava beseda, odpade tudi vez, ki daje vsakemu odnosu smisel in perspektivo. Namen tega slovarja je podati čim širši pregled zgodovinskega izrazoslovja, ki se je uporabljalo na avstro-ogrskem območju, in olajšati iskanje informacij študentom, učiteljem, raziskovalcem in ljubiteljem krajevne zgodovine. Janko Toplikar je v pogovoru s Černicem poudaril, da je bila knjiga zamisel Branka Marušiča, ki ga je Toplikar poznal že iz časa, ko je največ prevajal. Delo je nastalo na podlagi obsežnega študija strokovne literature, zgodovinskih revij in arhivskega gradiva. Je izjemnega pomena za italijansko in slovensko govoreče raziskovalce ter prevajalce, saj premošča jezikovne ovire pri razumevanju skupne preteklosti Goriške. Zaenkrat je izšla italijanska različica, medtem ko slovenski prevod besedila še čaka na končno jezikovno revizijo. Toplikar opredeljuje knjigo kot slovar lokalne zgodovine in ne krajevne, saj pridevnik “krajevni” vzbuja predstavo o realnosti, omejeni na svoj svet, brez sklicevanj ali povezav, medtem ko to delo obravnava dežele Notranje Avstrije in njene odnose z okoliškim kontekstom, ki vplivajo drug na drugega in se pogojujejo. Prednost uporabe takšnega besedila je v tem, da nas usmerja za pridobitev informacij, ki niso le natančne, ampak tudi umeščene v kontekst. To pomaga bralcu razumeti zapletene kulturne dogodke, ki so zaznamovali naše ozemlje. Oblikovanje geografske identitete je pojem, ki bo vedno ostal pomemben, še posebno v naši močno globalizirani dobi. Samo tako bomo globoko razumeli spremenljivost zahtev in meja, njihove raznolikosti ter medsebojne vplive različnih narodov. Na vprašanje, kaj bi spremenil, če bi danes začel pisati enako knjigo, je avtor odgovoril, da ne bi nič spremenil, a da se ne bi lotil več pisanja takega dela, ker je bilo trdo delo in poleg tega se v večjezičnem okolju težave še povečujejo. Delo je pripravljal in pisal več let. Avtor se je zahvalil raznim kulturnikom, ki so mu pomagali in bili ob strani, na primer: Petru Černicu, zgodovinarki Luciji Pillon, profesorju Franku Žerjalu, prevajalki in profesorici nemščine Orietti Alfieri in predvsem dr. Marcu Menatu, nekdanjemu direktorju Državne knjižnice v Gorici za spodbudo k izdaji knjige. Fundacija Roberto Visintin, ki deluje v Rimu, ga je v celoti podprla in poleg pokroviteljstva zagotovila tudi finančna sredstva za kritje glavnih stroškov.