V pričakovanju Božjega rojstva ...

Piše: IK

Tretja številka otroške revije Pastirček v 77. letniku

“Angeli pojo koral. / Hlev je bajno razsvetljen, / saj ponoči bo rojen / On, ki naših duš je kralj.” Tako zveni druga kitica pesmi V adventu Vojana Tihomirja Arharja, pesnika, ki se večkrat pojavlja na Pastirčkovih straneh. S to pesmijo, ki je objavljena v četrti, decembrski številki Pastirčka in jo je ljubko ilustrirala Danila Komjanc, avtor vzpodbuja,“Naj molitve čisti žar, / v srcih črn izniči greh”, da se bo vanje naselilo Božje Dete, ki je prišlo med nas v skrivnostni božični noči. Božič je otrokom, pa tudi odraslim, najlepši, najmilejši praznik v cerkvenem letu. V adventu ga z drhtečim srcem pričakujemo in si želimo, da bi nam prinesel tistega miru, po katerem v teh negotovih, zmedenih časih še posebno hrepenimo. December je res čudežen mesec: v adventu prižigamo luči na adventnem vencu v pričakovanju Večne, Vseobsegajoče Luči. V grudnu, kot ga imenujemo s slovenskim imenom, obišče otroke dobrotljivi sv. Miklavž, ki prinaša darove, blagoslavlja nas Brezmadežna, doma že mislimo, kam in kako bomo postavili jaslice, da bomo še bolj živo doživeli Jezuščkovo rojstvo. Šolarji že nestrpno pričakujejo božičnih in novoletnih počitnic, da si malo odpočijejo od tega prvega obdobja šolskega leta. Vse to omenja Pastirčkov urednik v svoji beležki in vsem vošči vesel Božič.

O Božiču, darilu iz nebes, ki je naša edina rešitev, in Sv. treh kraljih lepo piše Paola Bertolini Grudina (zdaj sama že uživa večni Božič na nebeških poljanah) in seveda vse zapisano opremlja s svojimi nežnimi ilustracijami toplih barv. Vse, kot vedno, spremljajo vprašanja, na katera bodo bralci gotovo znali čim boljše odgovoriti. Ista ilustratorka v rubriki Čas za igro postavlja v središče pozornosti advent, s katerim se začenja novo cerkveno leto, in božične dogodke. Bralci bodo vse primerno dopolnili s peresom in barvicami, da bo Pastirčkova številka spet  unikatna! V rubriki izpod istega peresa, Spoznavajmo Sveto pismo, pa je Jezus, ki pravi Marti, da jo skrbijo posvetne stvari, njena sestra “Marija pa si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet”.

Kdaj pa so bile postavljene prve jaslice? Na to vprašanje odgovarja Mariza Perat in prikazuje življenje sv. Frančiška Asiškega, rojenega l. 1182; bil je bister in prikupnega videza. Odpovedal se je očetovemu bogastvu in ustanovil redovno skupnost manjših bratov frančiškanske skupnosti, ki še zmeraj pomagajo vsem, ki so potrebni pomoči. Sv. Frančišek je blizu mesta Arezzo prejel Kristusove rane in jih nosil do smrti l. 1226. V kraju Greccio, nedaleč od mesta Rieti, je na božično noč l. 1223 postavil prve žive jaslice.

Kako ob poslušanju raznih zgodb preživljata dolge, mrzle decembrske večere zvedava zajčka Pikec in Puhek, opisuje Lidija Jarc in razkriva, da je sv. Miklavž tudi živalicam v hlevu prinesel darove! Lepi zapis je z božičnim drevescem opremila Monica Quaggiato, otroci ga bodo pobarvali, da bo zažarelo v božični lepoti. Sv. Miklavžu je v svoji spakedranščini pisal tudi nemarni Packo in ga prosil, naj mu prinese kar Pastirčkovo knjigo Napake in spake proč! Pomagajte Packotu! Ta knjižica je res primerno darilo!

Snežna zimska idila se izrisuje iz pesmi Bela sreča, ki jo je spretno stkala Zora Saksida, prav tako vešče pa uglasbil Patrick Quaggiato, da bo lahko zazvenela iz nežnih otroških grl.

Mednarodnemu dnevu človeške solidarnosti je svojo pozornost namenila Vesna Benedetič, zelo občutljiva za socialna vprašanja. V njem poudarja, kako moramo biti solidarni s sočlovekom, mu pomagati na katerikoli način, ko je v stiski. Tudi njena Medo in Zajček rada  pomagata živalicam, kakor lepo prikazuje njena krasna ilustracija. Spretne prstke pa Benedetičeva tokrat uči, kako iz navadnega belega papirja lahko nastane izviren darilni papir. Vredno je poskusiti!

S Pastirčkovih strani tudi vabljivo diši: Pastirček slaščičar je namreč pripravil božične piškotke in deli z bralci svoj recept. Z mamičino pomočjo jih bodo lahko pripravili tudi otroci, da bo božično kosilo slajše. Pri peki rabimo tudi sladkor in med. Od kod izvirajo te dobrote, razlaga tokratna rubrika, namenjena tehnologiji.

Basen Lisica in štorklja nas uči, da moramo upoštevati drugačnost in značilnosti, ki označujejo posameznika. Lisica in štorklja tega nista storili: prva je ponudila drugi kašo na krožniku, druga pa prvi kašo v ozki posodi … in tako sta  pokazali vso svojo sebičnost in privoščljivost.

Da smo dolžni priznati svojo krivdo, če kaj zagrešimo, zelo povedno ponazarja strip, katerega avtorja sta Walter Grudina in Paola Bertolini Grudina.

V naravoslovnem kotičku, ki ga je pripravila Barbara Rustja, so naši gozdovi, ki so lahko iglasti, katerih sadeži so storži ali češarki, listnati ali mešani. Poseben iglavec je macesen, saj mu jeseni odpadejo iglice. Vsi so primerno prikazani v slikah in opisih. 

Med kot zmeraj bogato Pastirčkovo pošto sta tudi barvna fotografija in zapis, ki so ju v Pastirčkovo uredništvo poslali tretješolci OŠ A. Gradnik iz Števerjana. Obiskali so kmetijo Komjanc in oljčni nasad ter okusili nekatere dobrote, ki jih tu pridelujejo. Učenci 2. A. r. iz Romjana pa so ob zahvalni nedelji zahvalo Bogu izrekli na izviren način.

Pastirček priporoča v branje knjigo Naša Dojenčica, ki jo je napisala dolgoletna sodelavka te revije, učiteljica Barbara Rustja, in je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi.

Veselo branje!

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme