V postu razmišljajmo o sebi in svojem odnosu do družbe
Postni čas je obdobje, ki ga mora človek v pričakovanju Velike noči izkoristiti za globlje razmišljanje o sebi in svojem odnosu do družbe. Čeprav v evangeliju ni nobene zapovedi, ki bi določala post, jo je Cerkev od samega začetka uporabila prav v ta namen.
Tako je povedal salezijanski duhovnik g. Jože Bajzek na srečanju ob kavi (Primo Aroma), ki je bilo na pepelnično sredo, 10. februarja. Nadia Roncelli, ki se je z gostom pogovarjala, je poudarila, da so duhovnika povabili prav zato, da bi nagovoril prisotne na začetku postnega časa, ki vodi kristjane do največjega praznika, praznika Vstajenja.
Gost je svoje razmišljanje začel pri Trstenjakovi prispodobi, ki je izhajala iz ugotovitve, da so človeški možgani sestavljeni iz leve in desne strani. “Leva stran je akcijska, prenovitvena, delovna, je močnejša, je moška. Desna stran pa je bolj razmišljujoča, čutna, nežna, je ženska. Za dobro in zdravo življenje potrebujemo, da sta obe strani razviti na pravi način”, je dejal g. Bajzek, ki pa je hkrati dodal, da navadno dajemo večji pomen levi polovici. “To je zgrešeno, saj mora naša bit temeljiti na ravnotežju med obema, tako kot pri hoji: no, priprava na post pomeni preprosto to, da iščemo to ravnotežje”. Ni treba, da se odrekamo vsemu mogočemu, če to predstavlja del našega vsakdana (kot primer je navedel tehnologijo in odnos, ki jo do nje imajo mlajše generacije), le razvad ne potrebujemo: želodec mora biti dober služabnik, ne pa moj gospodar!
Postni čas je čas vprašanj. Med temi je nekdanji predavatelj sociologije religije na Gregoriani v Rimu in redni profesor na salezijanski univerzi v italijanski prestolnici ponudil v razmislek večno temo: kdo sem in kam grem. K odgovoru lahko vodi preprosta ugotovitev, da žal večkrat raje razmišljamo o drugih, ne pa o sebi. Na podlagi svoje izkušnje, ki je v skladu s salezijanskim duhom bila usmerjena v delo z mladimi, je duhovnik ugotavljal, da je post čas, ki zahteva predvsem naše spreobrnjenje. “Vprašajmo se, kakšne odnose delamo. Ne pozabimo, da je človek bitje v odnosu. To izhaja iz naše vere, ki predpostavlja to, da stopimo v odnos z Bogom. Mi se Mu ne klanjamo, kot to počenjajo druga verstva, mi iščemo z Njim dialog. Zato se moramo potruditi, da to našo Božjo podobo, ki je ‘odnosna’, razširimo v občestvo, v družbo, med ljudi, s katerimi živimo”, je dejal.
IG
