Kristjani in družba

V kot VAS 2

V kot VAS 2

Piše Andrej Vončina / Cerkveni in družbeni antislovar (49b)

Obstaja torej danes še globalna vas oz. lahko o njej še vedno govorimo v svetu, v katerem imajo posamezniki svobodo, da si informacije celo “izdelajo” po želji, in sicer s pomočjo multimedijske interakcije in medmrežja? Najprej se je treba za odgovor ozreti jasno na to, kaj ta globalna vas sploh je, da bi se potem lahko ozrli na trenutno stanje, pa da lahko nato kritično pretresemo izraz in vidimo, kaj lahko pove današnjemu času. McLuhan izraz uporabi že leta 1962 v delu Gutenbergova galaksija (‘The Gutenberg galaxy’), v katerem se ukvarja tudi s pojavom fragmentacije, ki se je začela z iznajdbo tiska, kakor smo že pisali. Pravi takole: “Pospešek v elektronski dobi je za zahodnega človeka… nenadna implozija in fuzija med prostorom in funkcijami. Naša civilizacija… vidi, kako se vsej njeni mehanizirani fragmenti nenadoma in spontano reorganizirajo v organski in vseobsežni skupek. To je novi svet globalne vasi”. Če dobro pogledamo, McLuhan ni prvi, ki bi se skliceval na “vas”. Že Robert E. Park, sociolog chicaške šole, uporabi leta 1923, ko študira “mesto”, to metaforo, da bi opisal novo urbano resničnost, ki jo je prinesel vpliv medijev, posebej v tem primeru časopisov: “Časnikarji in tisk težijo, zavestno ali nezavestno, da odslikavajo v mestu, kolikor je pač mogoče, življenjske razmere “vasi”. Na vasi so se vsi poznali, se klicali po imenu. Vas je bila demokratična. Tudi naša danes je država vaščanov. Naše institucije so v bistvu tiste, ki jih najdemo na vasi. Na vasi so bile kvante in javno mnenje glavne moči družbenega nadzora”. Če se vrnemo k McLuhanu, potem lahko za razumevanje “globalne vasi” uporabimo njegov znameniti moto “medij je sporočilo” (“the medium is the message”), ki je sinteza t. i. “tehnične teorije” – ta predstavlja bistveni doprinos avtorja k zgodovinski analizi komunikacij. “Elektrika predstavlja radikalno, prežemajoče in decentralizirano sporočilo, ki se prestavi v odstranitev tistih dejavnikov časa in prostora, ki sta pogojevala naše življenje vse do včeraj. To je tudi bistveno sporočilo radia, telegrafa, telefona, televizije in računalnikov – to so vse sredstva, ki nam, ne glede na to, kako jih uporabljamo, sporočajo, da sta prostor in čas odpravljena, istočasno pa ustvarjajo zavzetost v globini. Sama elektrika je sporočilo. “Sredstvo je sporočilo”. Globalno vas danes poziva zlasti princip globalizacije kot odločilni dejavnik, prihodnjič pa bomo videli, da je še kar nekaj drugih principov, ki so s tem povezani. Vsekakor globalizacija deluje na mnogih ravneh, ki se med seboj prepletajo, povezujejo, na ta način pa tudi ojačajo, potem pa prodrejo na mnoga področja, od geopolitičnega do ekonomskega, od družbenega do kulturnega. Kar se zgodi na kateremkoli koncu zemlje, je, kot da bi se zgodilo pod našim balkonom. Zahod npr. ne more spregledati, da je ogromno ljudi na svetu materialno revnih, pa ne samo iz humanitarnih razlogov, temveč tudi zato, ker migranti pritiskajo na naše meje ter zahtevajo sprejetje, delo in integracijo, s tem pa vzpostavljajo nove težave tam, kjer imamo že ogromno lastnih. Kaj ta čas delajo mediji? Ker pravi McLuhan, da so danes “edine novice slabe novice”, nam sporočajo razne nesreče, katastrofe in krivice. Vse to po eni strani kliče k odgovornosti, po drugi strani pa vnaša frustracije. Ko smo tako tesno skupaj, sicer res to privilegira neko “homologacijo” različnih ras in kultur, kar bi nekateri tako radi vsilili, a odsotnost razlik je vedno bila in je škodljiva in kvarna, ne le za neko skupnost, temveč tudi za posameznika oz. osebo, če rečemo krščansko. Globalizacije torej ne moremo sprejemati pasivno, nekritično ali sprijaznjeno.
Nadaljujemo v še enem delu.

25.10.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!