Praznovanje sv. Florijana v Banih

G. Franc Šenk vodil mašo v čast zavetniku

Lepo sončno vreme je v ponedeljek, 4. maja, privabilo vernike, ne le domače, ampak tudi iz okolice, k večerni maši v čast zavetniku vasi sv. Florijanu. V uvodu je z ljudskim petjem zadonela pesem sv. Florijana. Nato je g. Šenk spregovoril o tem mučencu, ki se ni uklonil Dioklecijanu, ki je preganjal kristjane. Rodil se je okoli leta 250 n. št. v Cannabianci – današnji Zeiselmauer pri Tullnu v Avstriji. Bil je rimski častnik in veteran, ki je služil v provinci Norik v mestu Centium v Avstriji. Spreobrnil se je in se odločil, da bo branil 40 vernih somišljenikov krščanstva. Ker se ni odrekel krščanskemu prepričanju, so ga mučili in obsodili na smrt. Privezali so mu mlinski kamen okrog vratu in ga vrgli v reko Enns, da je umrl kot mučenec 4. maja leta 304. Pokopan je nedaleč od Lauriacuma; tam je pozneje nad grobom nastala slavna opatija svetega Florijana. Peto mašo, ki jo je vodil g. Šenk, je spremljalo ljudsko petje. Naj tu dodam še misel iz svetega evangelija po Mateju, ki smo jo slišali pri tej maši: “In kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.” V nadaljevanju v pridigi je župnik poudaril pomen križa in Kristusa, ki je s smrtjo na križu pokazal vso ljubezen do tega grešnega človeka. Ko se je navezal na sv. Florijana kot zaščitnika gasilcev, je poudaril pomen tudi vseh tistih, ki dnevno pomagajo sočloveku v raznih življenjskih težavah, kot so reševalci, zdravstveni delavci, humanitarci in drugi, ki se razdajajo za sočloveka; še posebno v današnjem času, kjer je toliko gorja zaradi vseh teh vojn v svetu. Ob koncu so sledile še litanije vseh svetnikov. Maša se je zaključila s priljubljeno Marijino pesmijo Spet kliče nas venčani maj. Praznovanje se je izteklo pred cerkvijo z družabnostjo ob polni mizi dobrot, ki so jih pripravile pridne roke žena.