Umetniška in domišljijska “nevarnost” na večeru zvočnega gledališča ob 80. obletnici delovanja Radijskega odra
Letošnje leto je za Radijski oder posebno, saj mineva 80 let od njegove ustanovitve in prvih začetkov. Visoki jubilej spremlja niz dogodkov, ki skozi vse leto osvetljujejo bogato dediščino in pomembno vlogo te edinstvene kulturne ustanove v slovenskem prostoru na Tržaškem. Po že izvedenih srečanjih in prireditvah se bodo jubilejni dogodki nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih, mednje pa se je uvrstil tudi tradicionalni večer zvočnega gledališča na Repentabru, ki je potekal v sredo, 17. junija, v priredbi Radijskega odra ter sodelovanju s Slovensko prosveto, Društvom slovenskih izobražencev in Krožkom za družbena vprašanja V. Šček. Prireditev je tudi tokrat združila ustvarjalce, sodelavce in ljubitelje radijske igre in zvočne umetnosti ter ponudila priložnost za srečanje z bogato tradicijo, ki jo Radijski oder neguje že osem desetletij.
Uvodni pozdrav je podala Maja Lapornik, ki je v nagovoru poudarila, da je bistvo Radijskega odra skupno iskanje in doživljanje umetniške besede v vsej njeni zvočni pojavnosti. Po njenih besedah se člani Radijskega odra radi poimenujejo kar radijska družina, saj jih povezuje skupna ustvarjalna pot in predanost umetnosti. Sredin večer je bil po besedah Lapornikove prav tako tesno povezan z obletnicami in jubilejnimi praznovanji. Posebej je izrazila veselje ob dejstvu, da bodo 17. julija po dolgih desetletjih znova nastopili v živo na valovih domače radijske postaje. Jeseni pripravljajo tudi novo radijsko igro, do konca leta pa še izdajo izvirnih publikacij. Med jubilejnimi pobudami ima posebno mesto tudi nov natečaj za izvirno radijsko igro, ki ga Radijski oder razpisuje ob 80-letnici. Prepričani so, da je natečaj pomemben prispevek k spodbujanju razvoja slovenske dramatike ter smiselna pobuda za krepitev umetniških in ustvarjalnih vezi v širšem slovenskem prostoru. Ob vsakem natečaju določijo tudi osrednjo temo, na katero naj se opirajo prijavljena dela. Tokrat je to umetnost, tista umetnost, ki se z izbrano besedo in poglobljenim razmislekom zna povzpeti nad minljivost vsakdana in logiko, obenem pa ostaja trdno zasidrana v sodobnem času. Čez leto dni bodo tako poslušalcem ponudili novo radijsko igro, zmagovalko natečaja, ki bo na svoj način skušala odgovoriti na vprašanje, kaj je umetnost. Tema je namenoma zastavljena široko in odprto, da bi ustvarjalcem omogočila čim več svobode pri izražanju. Rok za oddajo besedil je 15. september 2026, natečaj pa predvideva podelitev treh nagrad.
Zatem je predsednica Radijskega odra Manica Maver poslušalce popeljala v zgodovino radijske igre in spomnila na nekatere ključne mejnike tega posebnega umetniškega izraza. Leta 1924 je BBC mladega, komaj štiriindvajsetletnega dramatika Richarda Hughesa prosil, naj napiše besedilo posebej za novi medij, ki ga takrat skoraj nihče še ni zares razumel. Časa je imel manj kot en dan. Hughes je pisal vso noč in naslednji dan oddal besedilo z naslovom Nevarnost (Danger), ki je bilo 15. januarja 1924 prvič predvajano na BBC-ju. Do tedaj so radijske postaje večinoma predvajale gledališke priredbe ali branja literarnih del. Hughes pa se je vprašal, kaj radio zmore bolje od gledališča. Zavedal se je, da radio ne more tekmovati z odrom v prikazovanju podob, zato je izbral okolje, kjer te sploh niso potrebne. Kljub nekaterim tehničnim omejitvam je bila igra Nevarnost izjemen uspeh. V počastitev začetkov radijske umetnosti so jo tako “uprizorili” tudi pri Radijskem odru. V igri, ki jo je režiral Andrej Pisani, so nastopili Alenka Hrovatin, Tomaž Susič in Aleks Krebelj, za prevod iz angleščine pa je poskrbela Mojca Petaros. Pisani je na večeru razkril še nekatere zanimivosti te znamenite igre, take, kot je bila takrat, in take, kot je danes. Danes so razmere povsem drugačne: snemanje poteka digitalno, zvočni učinki so vnaprej pripravljeni, montaža se izvaja na računalnikih, na voljo pa so tudi orodja umetne inteligence. Kljub vsem tehnološkim novostim pa ostaja glas igralca tisti element, ki ga poslušalec začuti kot nekaj edinstvenega in pristnega. Zgodba igre je postavljena v valižanski premogovnik, kjer po nesreči ostanejo ujeti trije obiskovalci, mladi Jack, njegova spremljevalka Mary in starejši gospod Bax. Prav zaradi dogajanja v popolni temi je Hughes ustvaril nekaj povsem novega, poslušalec zgodbo spremlja izključno skozi glasove, zvoke in tišino ter si dogajanje sam oblikuje v domišljiji. S tem je dokazal, da radio ni zgolj nadomestek gledališča, temveč samostojna umetniška zvrst z lastnimi izraznimi možnostmi.
