Umetnine kot spomin in opomin na vojno zlo
Umetniki iz Italije in Slovenije so se od 5. do 12. oktobra vsak dan zbirali v Jeremitišču in izdelovali kiparska dela o temi prve svetovne vojne. Za svoje umetnine so se posluževali lesa, kraškega kamna, mehkejšega kamna, mozaika in železa. Skupno jih je bilo enaindvajset, od teh devet kamnosekov iz Manč društva Most iz Ajdovščine, ki so skupno izdelali zahtevno skulpturo Fontana.
Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, so kiparji dobro opravili svoje delo, saj so organizatorji poskrbeli, da so bili pod streho.
Sklepna slovesnost je bila v soboto, 12. oktobra, v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. Prvotno je bila načrtovana na odprtem v Jeremitišču, a so jo zaradi nestalnega vremena preselili v zaprt prostor. Na končnem srečanju se je zbralo veliko ljudi, poleg umetnikov so prišli tudi njihovi prijatelji in znanci, domačini in ljubitelji kiparske umetnosti. Prisotni so bili tudi predsednik odbora SSO za Goriško Walter Bandelj in goriška občinska svetnika Marilka Koršič in Božidar Tabaj. Deželni podpredsednik Igor Gabrovec si je ogledal dela na prireditvenem prostoru. Na sobotnem večeru je prisotne pozdravil predsednik društva sKultura Marjan Breščak, ki je v sodelovanju z drugimi organizacijami poskrbel, da se je tudi letos kiparsko srečanje, sedmo po vrsti, lepo izteklo. Zahvalil se je umetnikom in vsem, ki so kakorkoli priskočili na pomoč pri tem zahtevnem projektu. Še posebno tistim, ki so bili vse dneve prisotni v Jeremitišču in pomagali umetnikom pri raznih delih, ki bi jih sami ne zmogli. Pri tem so uporabljali tudi stroje za dviganje težkih kamnov. Spregovorila je tudi predstavnica Fundacije Goriške hranilnice, ki je organizatorjem čestitala za tako zahtevno pobudo, ki bogati druge prireditve ob stoletnici začetka prve svetovne vojne.
Umetnike in njihova dela sta na sobotnem večeru predstavili Chiara Mucci in Cristina Marussi, Dimitri Brajnik pa je predvajal posnetke umetnikov in njihovih del. Predsednik Breščak je vsem sodelujočim izročil plakete in priznanja za sodelovanje na kiparskem srečanju. Za prijetno srečanje so poskrbele tudi domače izkušene kuharice, ki so pripravile okusne slaščice in druge dobrote. Iz raznih pogovorov smo izvedeli, da so se umetniki zelo lepo počutili med tedenskim bivanjem v Jeremitišču in pohvalili odlično organizacijo.
Naj na kratko predstavimo umetnike, ki so se udeležili letošnjega likovnega srečanja v Jeremitišču, in dela, ki so jih ustvarili. Baratta Maria Eterna, Crainich Giulia, Folloni Aurora so obiskovale so šolo mazaika v Spilimbergu. Po zamisli Stefana Jusa so oblikovale pokončno skulpturo iz kraškega kamna, ki ima navpične razpoke; te predstavljajo razdejanje vojne vihre, ki je prizadelo številne domačije. Da bi se razpoki ne širili, so umetnice vodoravno obkrožile oba dela z obvezami, ki so izdelane iz mozaičnih elementov. Mozaiki so v spodnjem delu temnejše barve in predstavljajo zemljo in kri, ki je napajala vojna prizorišča. Bolj kot se dvigamo, postajajo na skulpturi mozaične obveze redkejše in svetlejše barve. To predstavlja upanje v boljšo prihodnost, ko bo zavladal mir.
Cetani Daniela prihaja iz Matere, likovno akademijo je obiskovala v Turinu. Izdelala je skulpturo iz cedre, ki je abstraktne narave in po fantaziji avtorice. Predstavlja hibridno spojitev med anatomskim srcem in ptičem, ki odseva melanhonično razpoloženje.
Cetani Teresa je Danielina sestra in je obiskovala umetniški licej v Materi. Oblikovala je delo iz mehkega kamna, ki predstavlja otroka, ki nosi v sebi vse bistvene elemente življenja. To skulpturo posveča svojemu bratu Nicoli, ki je mlad zapustil ta svet.
Kofol Nivea prihaja iz Ljubljane, kjer je obiskovala umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti. Za delo v Jeremitišču se je odločila za večji kraški kamen, ki ga je obdelala s treh strani. Na eni strani kamna sta na spodnjem delu dva kroga, iz katerih izhajajo poti in žarki. Kroga predstavljata vojne napodalce in napadane. V vojni so se prizadeti vrteli kot v začarnem krogu. Kljub temu se najdejo poti, ki vodijo v svetlobo in k miru. Na vrhu skulpture je simbol miru. Ob strani kamna je žila krvi, saj je bilo v vojni prelite veliko krvi. Druga stran, ki je bolj razgibana, pa predstavlja ogenj, ki je med vojno povzročil ogromnega uničenja in smrti.
Lombardo Sisto prihaja iz Bielle in je že tretjič na kiparsem srečanju v Jeremitišču. Pravi, da se tukaj dobro počuti in se rad vrača.
Tokrat se je odločil za kip iz mehkega kamna in izklesal podobo Marije na okopih. V vojni vihri so se vojaki na obeh straneh obračali do iste Marije z raznimi prošnjami, predvsem da bi vojno preživeli. V spodnjem delu kipa so vidna znamenja vojskovanja.
Petruz Michele prihaja iz bližnjega Doberdoba. Za svojo umetnino si je izbral deblo cedre, ki jo je razpolovil in z oblikovanjem dveh abstraktnih zobčastih elementov ponazoril ranjena brata dvojčka, ki jih je vojna zelo prizadela. Na hrbtni strani izstopa velika rana, iz katere se izliva kri. Vojaka sta obdana z bodečo žico, v katero je položeno keramično srce, ki vsebuje željo vojakov po miru.
Remec Tjaša je doma iz Dutovelj in je obiskovala akademijo v Benetkah. Obdelala je kraški kamen v kombinaciji s koničastimi železnimi elementi. V kamnu je zarezana globoka rana. Skulptura je simbol bolečine in trpljenja, ki ju povzroča vojna.
Starc Aleksander je doma s Kontovela na Tržaškem. Poznamo ga kot odličnega scenografa, saj je večkrat sodeloval na Goriškem in ustvaril lepe umetnine za odrske uprizoritve operet. Tokrat se nam predstavlja kot kipar, ki se je odločil, da bo svoje delo izklesal iz cedrovega debla. Tudi njegova umetnina predstavlja človeka – z raznimi železnimi elementi v obliki peruti -, ki ga je vojna prizadela in ga pognala v smrt. Toda iz vojnega razdejanja se je rešil in kot angel vzletel visoko v nebo.
Nika Šimac je iz Nove Gorice. Odločila se je za ploščo iz kraškega kamna z okroglo odprtino, obdano s steklenimi drobci rumene barve. Delu je dala naslov PHOSPHOROS. Gre za simbolično-mitološko vsebino. Skulptura absorbira svetlobo in jo sprošča. Vsak človek nosi v sebi neko znamenje, a se tega ne zaveda.
Pod mentorstvom Franca Kocjana so se v Jeremitišču prvič predstavili kamnoseki iz Manč. Pred nedavnim so imeli v štandreški župnijski dvorani skupinsko razstavo lepih kiparskih del, ki so jih izdelali člani te kamnoseške skupine.
V Jeremitišču pa so skupno izdelali zahtevno delo, in sicer vodnjak, ki je namenjen obnovljenemu štandreškemu trgu. Vodnjak je sestavljen iz več delov. Zraven njega je tudi pitnik, kjer se bo vsak lahko odžejal.
Pri projektu so sodelovali: Florjan Bajc, Marinka Bolko, Elda Brecelj, Angel Krapež, Aljoša Jerkič, Igor Ličen, Marjan Polanc in Matija Repic.
DP
