Tudi zdaj vrata svetogorske bazilike ostajajo ves dan odprta

Pogovor / Pater Bogdan

Pater Bogdan, spet je tu novi val z okužbami. In spet je tu čas, ko duhovniki ne smete maševati z verniki, ampak lahko mašujete sami. Kako ta čas jemljete vi osebno?

Frančiškansko skupnost na Sveti Gori sta ponovna epidemija in veliko število novih okužb močno prizadela, tako kakor pravzaprav vso Evropo in še širše. Prepoved svetih maš z ljudstvom nas močno zaznamuje, kajti naše poslanstvo je ravno živeti, moliti in delati z ljudmi. Kadarkoli mašujemo, pa čeprav sami, smo v duhu povezani z našimi verniki in z vsemi ljudmi dobre volje. Sveta maša je dogodek skupnosti, in tudi če je duhovnik fizično še tako sam, je v duhu globoko povezan z drugimi.

Res pa je, da zdaj tudi mi, ki mašujemo na Sveti Gori, na tem milostnem kraju, razmišljamo, da bi se povezali z našimi verniki tudi preko svetovnega spleta.

Osebno poskušam biti bolj discipliniran glede osebne in skupne molitve ter imeti čim več stika z ljudmi po telefonu ali po dopisovanju na FB.

Pred časom ste mi lepo dejali, da je Sveta Gora kraj milosti, povejte mi kaj več o tem. Bazilika na Sveti Gori ostaja odprta, verniki torej lahko pridemo v cerkev?

Vrata svetogorske bazilike ostajajo ves dan odprta in s tem ostaja Sveta Gora milostni kraj za vse ljudi. Romarji radi vstopajo posamično v naš sveti hram, v njem molijo in imajo globoko duhovno izkustvo. V tem svetišču prejmejo  tolažbo v svojih preizkušnjah. Njihovo srce se napolni z novim upanjem ter z vedrino v očeh odhajajo s tega svetega kraja.

Znano pa je, da na Sveto Goro radi prihajajo tudi tisti, ki se nimajo za kristjane in tudi ne za verne, kajti ta kraj jih navdaja z mirom in veseljem v srcu. Sveta Gora blagoslavlja prav vse ljudi.

Svetogorsko Mater Božjo imamo radi, k njej smo se od nekdaj zatekali trije narodi, kako je zdaj z obiskom iz Furlanije in Italije?

Teh obiskov je vsekakor manj. Toda svetogorska podoba krasi tudi hiše v Furlaniji in širši Julijski krajini. K njej ljudje radi vzdihujejo in molijo, tudi ko ostajajo doma.

Svetogorska Kraljica, ki stoji na Gori, nas še vedno pričakuje in vabi ter nas uči ljubezni ter kako najti prave besede za svoje drage, ko jih želimo potolažiti. Navdihuje nas, da najdemo lep način, kako ubesediti ljubezen v navadnih pismih, po elektronski pošti, ali pa takrat, ko uporabimo telefon za živi stik.

Frančiškovi bratje vsak dan mašujemo po namenih darovalcev ter molimo za vse prijatelje in tudi za tiste, ki jih ne poznamo. Veseli bomo vsakega telefonskega klica 00386 5 330 40 20 oz. 0038668 138 299, lahko pa se oglasite tudi po elektronskem sporočilu sveta.gora@rkc.si

Kako sami preživljate ta čas?

Ta čas za nikogar ni preprost. Sam z veliko hvaležnostjo spremljam medicinsko osebje po bolnišnicah in domovih za starejše, ki so res izjemni in naredijo vse, da naše življenje poteka čim bolj nemoteno.

Toda, moram priznati, da zelo pogrešam neposredne osebne stike in športna druženja z mladimi. Imam pa več časa za branje in premišljevanje, tako presenetljivo postaja ta čas tudi zame obdobje poglabljanja vere.

Vemo, da ste bili zelo navezani na svoje starše. Pred nami so Vsi sveti, praznik, ko se spomnimo vseh vernih duš, mrtvih. Kako ga bomo v teh časih preživeli?

Slovo od naših dragih je vedno boleča izkušnja. To zelo dobre veste tisti, ki ste že izgubili katerega od svojih najbližjih. V mesecu juniju smo se poslovili od naše mame. Z mamo sva bila zelo povezana in navezana drug na drugega. Mama je vsako jutro začela z molitvijo sv. Terezije Deteta Jezusa za duhovnike: “Jezus, večni, Veliki duhovnik, ohrani svoje duhovnike …,” in me vedno spodbujala, naj bom zvest in pogumen v duhovniškem poslanstvu. Človeško zelo težko razumem, da ni več telesno prisotna, toda v veri, ki mi jo je podarila,  ne dvomim, da me zdaj spremlja iz večnosti.

Prepričan sem, da bo vsak izmed nas zagotovo našel svoj, intimni način stika s pokojnimi in se bo s hvaležnostjo spomnil svojih dragih.

Slovenski škofje niso dali dovoljenja za skupni obred na pokopališču. Kaj boste vi naredili?

Razumem naše škofe, da bi nas radi obvarovali vsega hudega. Toda blagoslov pokopališč je še vedno mogoč. Duhovniki ga bomo opravili, čeprav ne bomo obdani z množico vernikov. Sam pa se bom sprehodil tudi po svetogorskem pokopališču, obstal ob tem ali onem grobu in pomislil na vse tiste, ki sem jih poznal, pa so že odšli v večnost, ter jih nagovoril, naj nam izprosijo novih moči in poguma.