Tudi “družina sv. Ivana” je “kamenček, ki gradi Božje kraljestvo”
Na praznik Kristusa Kralja, 25. novembra, so verniki napolnili cerkev sv. Ivana kot ob večjih praznikih. Z dušnima pastirjema msgr. Cvetkom Žbogarjem in g. Marijanom Markežičem ter s posebnim gostom, upokojenim nadškofom msgr. Dinom De Antonijem, so se namreč pri zahvalni maši spomnili 40. obletnice ustanovitve Slovenskega pastoralnega središča za goriške vernike.
Kot piše v najnovejši knjigi Marize Perat Gorica. Njene zanimivosti in njen čas, je bila cerkev sv. Ivana zgrajena v drugi polovici 16. stoletja, že od vsega začetka pa so se v njej zbirali slovenski verniki; zato je od nekdaj veljala za slovensko cerkev. Prav bogato versko udejstvovanje je privedlo do zamisli, da so tam ustanovili sedež duhovnije. Sklep o ustanovitvi Slovenskega pastoralnega središča je dozorel na začetku 70. let. Nadškof Peter Cocolin je namreč 24. oktobra 1972 izdal tozadevni odlok, ki ga je poleg nadškofa podpisal takratni kancler msgr. Rudolf Klinec. Msgr. Cocolina, pa tudi njegovega naslednika Bommarca se je prejšnjo nedeljo v uvodnih mislih spomnil g. Markežič, ko se je zahvalil še drugim zaslužnim: prvemu dušnemu pastirju, pokojnemu dr. Francu Močniku, msgr. Oskarju Simčiču, na poseben način pa msgr. Žbogarju, ki ves čas “drži pokonci” duhovnijo, in p. Mirku Peliconu. S hvaležnostjo se je obrnil tudi do cerkvenih pevcev, pevovodij, katehistov, krasilk in čistilk; Kristusu Kralju je izročil prav vse člane, tudi nove, ki se želijo pridružiti “družini sv. Ivana”.
Msgr. De Antoni je v homiliji spregovoril o Kristusu, “kralju brez vojakov”, ki se je znašel pred Pilatom in mu povedal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. “Je v tem svetu, a ni od tega sveta”. Kraljestvo tega sveta ima opraviti z aplavzi, videzom, denarjem, oblastjo, Božje kraljestvo ne odseva te miselnosti. Jezus je prinesel kraljestvo nenasilja in služenja, pravičnosti in resnice, miru in pristnosti. Prinesel je osnovno resnico o Bogu in človeku: Bog je ljubezen, ki ne vlada, ampak služi; človek je pristen, ko daruje svoje življenje. To je Božje kraljstvo, ki naj bi ga po Jezusovem vabilu udejanjali v vsakdanjem življenju. Slovensko pastoralno središče je bilo ustanovljeno prav zato, da bi uvajali Božje kraljestvo v Gorici, je dejal msgr. De Antoni. Nastalo je z veliko željo, da bi slovenski verniki imeli središče, kjer bi se oblikovali in vzgajali v duhovnosti in krščanskem življenju, “da bi se tu učili živeti v Božjem kraljestvu”. “Tudi ta duhovnija sestavlja kamenček v velikem mozaiku Cerkve, kamenček, ki gradi Božje kraljestvo”. Msgr. De Antoni se je v imenu nadškofije iskreno zahvalil pokojnim in še živečim slovenskim duhovnikom, pa tudi laičnim sodelavcem, ki si prizadevajo, da središče ostaja živo in živahno.
Praznovanje “velike in vesele družine” se je nadaljevalo s prijetno družabnostjo v dvorani doma Franc Močnik.
DD
