Tržaški in primorski Prešernovi nagrajenci povezani v monografiji
Predstavili so zajetno publikacijo Med morjem in kamnom
Monografija Med morjem in kamnom – Slovenska umetnost tržaškega in primorskega prostora je pravi mozaik besedne in likovne umetnosti Prešernovih nagrajencev z najbolj zahodnega dela slovenskega ozemlja.
Monografija je del širšega, večdelnega projekta, ki je nastal v sodelovanju med Galerijo Prešernovih nagrajencev v Kranju, Goriškim muzejem na Gradu Kromberk in Mestno galerijo Nova Gorica; že od septembra je odprta tudi istoimenska razstava. V ponedeljek, 16. novembra, pa so v Solkanu predstavili še njeno knjižno nadgradnjo – monografijo, ki po istem principu povezuje slikarje, pesnike, pisatelje, glasbenike, gledališčnike, filmarje in arhitekta s primorsko-tržaškega prostora.
Na predstavitvenem večeru so o nastanku publikacije za omizjem pripovedovali Tatjana Rojc, Marko Arnež in Breda Ilich Klančnik, ki so sodelovali pri pripravi in urejanju tiskanega dela, ob njih pa v prvi vrsti tudi dva od protagonistov v knjigi, tržaški pesnik Marko Kravos in umetnik Franco Vecchiet. V knjigi lahko poleg njunih najdemo tudi dela Avgusta Černigoja, Silvestra Komela, Klavdija Palčiča in Lojzeta Spacala, ki se srečujejo z besedili Iga Grudna, Dušana Jelinčiča, Miroslava Košute, Borisa Pahorja, Alojza Rebule, Renata Quaglie in Srečka Kosovela. V sklepnem delu so z življenjepisi predstavljeni Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada s področij glasbe, gledališča in filma ter arhitekture.
Besedila slovenskih pesnikov, med njimi so tudi rezijanske pesmi Renata Quaglie, in krajši odlomki slovenskih piscev imajo v monografiji italijanski prevod, da je knjiga dosegljiva tudi italijanskim sonarodnjakom. Njihovemu prevajanju se je posvetil pesnik Marko Kravos, ki je na večeru opozoril, da je v komaj izdani monografiji zapisanih več njegovih povsem novih pesmi.
Zarodki ideje že pred 26 leti
Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, je pojasnil, da se je vse začelo leta 2000, ko so ob praznovanju 200-letnice rojstva Franceta Prešerna v Kranju zasnovali razstavo nagrajenih umetnikov. K sodelovanju so tedaj povabili tudi primorske likovnike in pisce, s katerimi so ohranili pristne stike. Iz želje, da bi na enem mestu združili vse primorske in tržaške Prešernove nagrajence, se je ob sodelovanju Goriškega muzeja Kromberk – Nova Gorica in Mestne galerije Nova Gorica zamisel pred kratkim končno prelevila v knjigo Med morjem in kamnom. Marka Arneža je pri umetnikih na meji posebno pritegnila izrazita ljubezen do slovenske besede: “Ko sem bil z njimi, sem vedno čutil, da si res želijo biti prisotni. To pri umetnikih iz matice mogoče kdaj pogrešamo.”

Skupni imenovalec zbranih umetnikov je antifašizem
Z Arnežem se je strinjala tudi Tatjana Rojc – pri razbiranju rdeče niti monografije je med raziskovanjem tržaških piscev našla vez prav v njihovem posebnem odnosu do jezika in umetnosti, ki ga je zagotovo zaznamovalo pestro zgodovinsko dogajanje v našem prostoru v prejšnjem stoletju. To je opazila tudi pri Igu Grudnu – prav pri njem je z Markom Arnežem in Miroslavom Košuto začela z zbiranjem literarnega gradiva za monografijo. Nabrežinski pesnik je prvi Prešernov nagrajenec, nagrado je dobil za “na žalost danes skoraj pozabljeno pesniško zbirko V pregnanstvo, ki je njegov dnevnik deportacij v razna fašistična taborišča”, je povedala Rojčeva. Okoli Grudna se je med predstavitvenim večerom razširil govor kot o premalo poznanem pesniku tako na Tržaškem kot predvsem v matici. Tatjana Rojc in sogovornica Breda Ilich Klančnik sta poudarili, da je žal Gruden danes skoraj izključen iz šolskega čtiva na osnovnih in srednjih šolah, več poudarka pa bi lahko bil deležen tudi na filozofskih fakultetah.
Ob tej priložnosti je gostja Ilich Klančnik izpostavila, da monografija žal ne daje prostora številnim drugim primorskim umetnikom, ki bi si prav tako zaslužili pozornost. Pohvalila pa je oblikovanje knjižnega dela: “Knjiga je lepa navzven in navznoter: tiskarna je bila zelo pazljiva pri svojem delu, danes jemljete v roke res lep izdelek.”
Prijeten večer ob deljenju spominov na umetnike
Osebni stik in odnos z umetniki omogočata globlje razumevanje njihovega ustvarjanja, je poudarila Tatjana Rojc. Hvaležna je za obdobje, ko se je poglabljala v raziskovanje piscev in umetnikov tržaškega prostora, saj v tem vidi neizmerno bogastvo. To je prišlo do izraza predvsem ob zaključku predstavitve monografije Med morjem in kamnom, ko se je tako med govorniki za omizjem kot med poslušalci vnel prisrčen pogovor o doživljanju umetnosti na naših tleh ter obujanju spominov na velikane tega prostora, kot so Avgust Černigoj, Boris Pahor, Alojz Rebula in Pavle Merkù. Marsikateri udeleženec večera je z njimi namreč imel priložnost splesti pristen stik. Kot dejavni soustvarjalci zamejskega prostora so med ljudmi pustili dragocen pečat, kar njihovim umetninam daje še dodatno mero nesmrtnosti in čara, ki ga lahko zaslutimo tudi med stranmi monografije Med morjem in kamnom.
Načrtovano je, da bodo enkrat po novem letu delo predstavili v Trstu in Gorici, prizadevajo pa si, da bi Med morjem in kamnom predstavili tudi v Rimu.

