Travniki, pašniki in biotska raznovrstnost: ravnotežje med naravo in človekovo dejavnostjo osrednje vprašanje za prihodnost na Krasu
V sredo, 1. aprila, ob 19. uri bo v okviru spletnih predavanj čezmejnega projekta Interreg Italija–Slovenija Kras4us tržaški naravoslovec in geobotanik Giuseppe Oriolo predaval na temo ohranjanja in upravljanja travnikov čezmejnega Krasa. Biotska raznovrstnost na Krasu ni ločena od človekovih dejavnosti, temveč je rezultat dinamičnega ravnovesja, ki se je oblikovalo skozi čas. Suha travišča, pašniki in polnaravni habitati, ki so danes v Evropi vse redkejši, so plod tradicionalnih kmetijsko-gozdarsko-pašniških praks, ki spoštujejo ekološko sposobnost prostora.
“Ohranjanje in upravljanje travnikov ter košenih travnikov italijanskega in slovenskega Krasa” je naslov predavanja niza Bioloških večerov; srečanje, odprto za vse, bo potekalo v italijanščini in slovenščini. Biološki večeri potekajo v sklopu čezmejnega projekta Interreg VI-A Italija–Slovenija Kras4us, katerega cilj je ohranjati in obnavljati biotsko raznovrstnost na čezmejnem Krasu. Pri projektu sodelujejo partnerji GAL Carso – LAS Kras, Univerza na Primorskem (vodilni partner), DOPPS – Druš tvo za opazovanje in prouč evanje ptic Slovenije ter Javni zavod Park Š kocjanske jame.
Na kraških planotah, med vrtačami in erozijskimi pojavi, se razvijajo izjemno dragoceni habitati: odprti prostori, kjer najdejo ugodne razmere redke rastline, opraševalci, dvoživke in ptice, vezane na odprta območja. V zadnjih desetletjih pa je opuščanje tradicionalnih kmetijskih praks sprožilo postopno zaraščanje krajine: grmičevje se širi, travniki in pašniki se zaraščajo, ti habitati, ki so ključni za številne vrste, pa se krčijo. “Klasični” Kras je tako doživel velike spremembe: odprte površine, ki so nekoč bile značilne za kraško gmajno in tradicionalne podeželske sisteme, so se močno skrčile. Košene travnike so deloma nadomestile donosnejše kulture, kot je vinska trta, opuščanje paše drobnice pa je spodbudilo širjenje grmovnega rastlinja in pogozdovanje s črnim borom. Ta proces ne spreminja le ekološkega ravnovesja, temveč povečuje tudi tveganje in intenzivnost požarov.
Po zaslugi znanstvenih raziskav in priznanja v okviru Direktive o habitatih se je v zadnjih letih okrepilo zavedanje o ekološki vrednosti teh okolij, ki danes veljajo za habitatne tipe v interesu Skupnosti. Njihovo ohranjanje je v veliki meri odvisno od aktivnega in usklajenega upravljanja prostora, ki zna povezati ekološke in gospodarske potrebe. Kot poudarja Giuseppe Oriolo, specialist za botanični monitoring, kartiranje habitatov in načrtovanje naravnih območij: “Cilj je usmerjati ukrepe obnove in upravljanja z vključevanjem ekoloških in ekonomskih vidikov z namenom ohranjanja te dragocene krajine.” Projekt Kras4us deluje prav v tej smeri, saj spodbuja strateški in čezmejni pogled na kraško krajino, v katerem biotska raznovrstnost in proizvodne dejavnosti znova vzpostavljavo dialog.
Dodatne informacije o večeru in povezava ZOOM: https://bioloskiveceri.famnit.upr.si/sl/program/7-vecer/
Projekt Kras4us sofinancira program Interreg VI-A Italija–Slovenija 2021-2027.
Več na sledeč i povezavi: www.ita-slo.eu/it/kras4us.
