Svetnik za vsak dan
Včasih se pa le zgodi, da vzameš v roke knjigo, na katero si v hipu ponosen in si je takoj vesel.
Konec novembra 2016 je pri založbi izšlo obsežno delo Svetnik za vsak dan. To je knjiga in pol, to je knjiga, o kateri lahko zapišemo, da je izjemno delo! Pravzaprav gre za dve knjigi po več kot 400 strani in nista ponatis prejšnje knjige z enakim naslovom, ampak je to nova, prenovljena in obogatena izdaja.
Knjigo Svetnik za vsak dan sta pripravila naša dolgoletna kolega in prijatelja, legendarni Silvester Čuk in Marko Čuk, oba nepogrešljivi osebi pri Ognjišču.
“Na prelomu tisočletja je pri Celjski Mohorjevi izšlo posodobljeno Leto svetnikov (v petih knjigah), v katerem so že upoštevali preureditev bogoslužnega koledarja, vključili nove svetnike, blažene, domače svetniške kandidate … Zdelo se mi je primerno, da bi tudi našo izdajo svetnikov posodobili in ne zgolj ponatisnili: najprej tako, da bi bili svetniki ‘na pravih mestih’ … da bi malce raziskali vzroke za premike drugam, ali za njihovo črtanje iz bogoslužnega koledarja. Ob tem preurejanju sem predlagal še več vsebine: najprej dodatne svetnike za vsak dan, potem razlago imena (s pomočjo člankov dr. Janeza Kebra – Ime veliko pove v Ognjišču 2007–15), njegovo razširjenost pri nas (Statistični urad RS) …, da bi pomagali poiskati godovne zavetnike, priprošnjike …, spomnili na zanimive ljudske navade …, poiskali ljudska rekla, pregovore v zvezi z njimi …, svetniki pa naj bi nas tudi nagovarjali s kakšno poučno mislijo, razmišljanjem … K temu so nas vse od ponatisa (2004) spodbujala tudi razna vprašanja naših bralcev”, je svoje veliko in večletno delo pri knjigi opisal Marko Čuk.
Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je Silvester Čuk prava legenda med časnikarji, saj si brez njegovega vztrajnega dela pri Ognjišču niti revije same ne moremo predstavljati, leta in leta dolgotrajnega in nevsiljivega dela so iz njega naredila vzor vsem nam, ki delamo v medijih.
Na vprašanje, kako se spominja časov svojega otroštva, ko so doma brali življenja svetnikov, je duhovnik Silvester Čuk tako odgovoril:
“Doma smo imeli dve debeli knjigi z naslovom Življenje svetnikov in svetnic božjih, ki sta izšli pred več kot sto leti. Lahko rečem, da sta bili napisani prav za glasno branje v družini, saj so bile svetniške zgodbe sestavljene v obliki pripovedi, tudi z dialogi, veliko je bilo tudi legendarnih primesi. Bral nam je oče, mi pa smo poslušali. Pri kakšnem skoraj nazornem opisu muk, ki so jih prestajali mučenci, je bil včasih kar ganjen in mu je jemalo glas. Če je opazil, da ne poslušamo, je ‘za kazen’ moral namesto njega brati kdo od nas otrok. Ti ‘svetniški večeri’ so bili nekakšna družinska kateheza. Ko gledam nazaj, moram priznati, da se župnijskega verouka komajda spominjam, očetov ‘verouk’ pa mi je za vedno ostal v spominu”.
Dodal je še: “Moja rojstna vas šteje nekaj nad trideset hiš, ki pa so raztresene, ter je od prve do zadnje uro hoda. Zaradi te osamljenosti se niso uveljavili kakšni ‘skupinski’ običaji, ampak bolj družinski. Zelo lepa je bila navada, da je tisti član družine na god svojega krstnega zavetnika – na svoj godovni dan – šel k maši in k zakramentom, da se priporoči svetnikovemu varstvu. Doma pa so ga ‘počastili’ s štruklji za kosilo. Iz otroštva se spominjam, da nikoli nismo praznovali rojstnih dnevov, ampak samo godovne, ki so spomin na sveti krst”.
V zbirki Žepna knjižnica Ognjišča, ki je začela izhajati leta 1967, so izšli priljubljeni življenjepisi svetnikov. Silvester Čuk je o tem povedal tole:
“Gledali smo na to, da je bil svetnik prikazan privlačno, v obliki pripovedi. V tem je bil mojster nemški pisatelj Wilhelm Hünermann in v omenjeni zbirki je izšlo kar nekaj svetniških ‘povesti’ (Plamteči ogenj – sv. Pij X. , Berač iz Granade – sv. Janez od Boga, Oče Damijan – bl. Damijan de Veuster). Začeli smo s knjigama o papežu Janezu XXII. in sv. Maksimilijanu Kolbeju, obe sta izšli (v ponatisih) v nakladi blizu 50.000 izvodov! Seveda pa moramo vedeti, da je bilo takrat verskega tiska bolj malo in so ga bili ljudje ‘lačni’. Knjiga Svetnik za vsak dan, ki je izšla pred kratkim, je nastajala počasi. ‘Spočeta’ je bila leta 1994 kot rubrika ‘svetnik dneva’ za Radio Ognjišče. V knjižni obliki je izšla (v dveh delih) leta 1999 in bila leta 2004 ponatisnjena. Zdaj pa imamo v rokah dopolnjeno in tudi grafično privlačno izdajo v dveh zajetnih knjigah.
Pri sprotnem pisanju za Radio Ognjišče sem uporabljal več virov. Glavni vir je bilo zajetno Leto svetnikov, ki je izšlo v štirih knjigah v letih 1968–1973. V tem temeljitem delu je za vsak dan predstavljenih več svetnikov/svetnic; izbral sem samo enega, in sicer tistega, ki je pri nas bolj znan in med našim vernim ljudstvom bolj češčen. Tam so svetniki prikazani ‘kritično’, s kar se da točnimi zgodovinskimi podatki, pri svojem pisanju sem jih skušal predstaviti čim preprosteje in seveda na kratko. Za knjižno izdajo je bilo besedilo nekoliko dopolnjeno in vsakemu svetniku/svetnici je v knjigi odmerjena poldruga stran. Na koncu obeh delov so tudi razna kazala, ki jih je ‘izdelal’ sodelavec Marko Čuk, naš urednik.
Sad njegovega večletnega vztrajnega dela so številne dopolnitve, ki jih v prvih dveh knjigah ni bilo. Za vsakega svetnika/svetnico je poiskal razlago imena, razširjenost/priljubljenost tega imena pri Slovencih danes. Brskal je po vseh mogočih virih, da odkrije, kateri svetniki/svetnice so zavetniki raznih poklicev in dejavnosti, kateri so priprošnjiki v raznih potrebah in stiskah. Iskanje vsega naštetega in še marsikaj drugega olajšuje vrsta izčrpnih kazal. Oba dela knjige Svetnik za vsak dan (januar–junij, julij–december) sta se ‘odebelila’ in sta potrebovala novo ‘obleko’, ki je zelo privlačna. Vsak svetnik/svetnica je predstavljen/a tudi s sliko”.
Knjiga pa je lepa tudi na zunaj, lepo oblikovana, za kar gre zasluga tudi tehničnemu uredniku Benjaminu Pezdirju, tiskala pa jo je Grafika Soča.
JUP
Preberi tudi
Kristjani in družba
