Sveti oče Benedikt XVI. je napovedal svoj odstop

Povsem nepričakovano se je 11. februarja razširila vest, da se bo Benedikt XVI. s koncem februarja odpovedal službi rimskega škofa in papeža. Po poročanju tiskovne agencije Ansa je to sam napovedal takoj po konzistoriju (med 11:30 in 11:40), kjer je bilo zbranih okrog 60 kardinalov.

V latinščini je povedal, da se je za korak odločil “za dobro Cerkve”, ker “zaradi let (rojen je 16. aprila 1927, op.p.) ter pomanjkanja telesnih in duševnih moči ni več sposoben dobro opravljati zaupano mu poslanstvo”. Dobro se zaveda teže odločitve, do katere je prišel “pred Bogom” po daljšem premisleku. Prosil je, naj steče postopek za izvolitev njegovega naslednika. 

Tu so besede, ki jih je izrekel papež in jih je nato objavil Tiskovni urad Svetega sedeža:

“Predragi bratje, na konzistorij sem vas povabil ne le zaradi treh kanonizacij, temveč tudi zato, da bi vam sporočil zelo pomembno odločitev za življenje Cerkve. Potem ko sem si pred Bogom večkrat izprašal vest, sem prišel do prepričanja, da moje moči zaradi visoke starosti niso več primerne za ustrezno opravljanje petrinske službe.

Dobro se zavedam se, da je to službo zaradi njenega duhovnega bistva treba opravljati ne le z dejanji in besedami, ampak tudi s trpljenjem in molitvijo. In vendar v današnjem svetu hitrih sprememb, ki ga pretresajo pomembna vprašanja glede življenja po veri, je za vodenje Petrove barke in oznanjevanje evangelija potrebna tudi moč, tako telesna kot duševna, moč, ki se je v zadnjih mesecih pri meni tako zmanjšala, da moram priznati svojo nesposobnost dobro opravljati službo, ki mi je bila zaupana. Zavedam se resnosti tega dejanja in v polni svobodi zato izjavljam, da se odpovedujem službi rimskega škofa, naslednika sv. Petra, ki so mi jo zaupali kardinali 19. aprila 2005, zato bo 28. februarja 2013 ob 20. uri petrinski sedež v Rimu izpraznjen in bodo pristojni dolžni sklicati konklave za izvolitev novega papeža.

Predragi bratje, iz srca se vam iskreno zahvaljujem za vso ljubezen in vaše delo, s katerim ste z menoj nosili težo moje službe, in vas prosim odpuščanja za vse svoje napake. Zdaj zaupamo velikemu Pastirju, našemu Gospodu Jezusu Kristusu, skrb za sveto Cerkev in prosimo njegovo sveto Mater Marijo, naj s svojo materinsko dobroto spremlja očete kardinale, da bodo izbrali novega papeža. Jaz pa želim še naprej z vsem srcem služiti sveti Božji Cerkvi z življenjem, posvečenim molitvi.”

Gre za dokaj neobičajen in v zgodovini Cerkve zelo redek dogodek. Najbolj znan je bil – v zadnjem tisočletju – odstop Celestina V. (1209-1296), za njim se je umaknil Gregor XII. (1326-1417). Potem nihče drug. Vse do danes. Na tiskovni konferenci je direktor Tiskovnega urada Sv. sedeža p. Federico Lombardi poudaril veliko spoštovanje do Benedikta XVI. zaradi njegovega poguma in odgovornosti, saj je znal dati “mogočno pričevanje duhovne svobode in velike zavesti o problemih vodenja Cerkve v današnjem svetu”. Gre za osebno, zavestno, svobodno in spontano odločitev, ki je bila sprejeta v duhu molitve pred Gospodom, je še poudaril. Temeljni povod zanjo je očitno bil prepričanje, da moči zaradi starosti niso več zadostne za ustrezno opravljanje tako pomembne službe. Papež se je torej – v skladu z drugim odstavkom kanona 332 Zakonika cerkvenega prava – odpovedal svoji službi svobodno in to tudi pravilno izrazil.

Obrede letošnje Velike noči naj bi – po napovedih p. Lombardija – vodil že novi papež, saj naj bi konklave sklicali že sredi marca in upravičeno lahko pričakujemo novega svetega očeta že pred največjim cerkvenim praznikom.

Joseph Ratzinger, profesor ostre inteligentnosti, prefinjen teolog in mislec, nekdaj znan kot strogi varuh dogem katoliške Cerkve, nato pa naslednik velikega prijatelja, bl. Karola Wojtyle, je že zapisan v zgodovini kot dvestopetinšestdeseti papež, na Petrovem prestolu 7 let, 10 mesecev in 9 dni. Po odstopu bo seveda ostal kardinal, čeprav zaradi starosti ne bo mogel voliti svojega naslednika. Najprej bo nekaj časa živel v Castel Gandolfu, nato naj bi se preselil v klavzuro, v samostan znotraj vatikanskega obzidja, kjer namerava še naprej moliti za Cerkev.

Kard. Franc Rode, ki je bil v ponedeljek prisoten na konzistoriju, je v izjavi za javnost povedal, da sta med prisotnimi edinole državni tajnik kard. Tarcisio Bertone in dekan kardinalskega zbora kard. Angelo Sodano bila vnaprej obveščena o papeževi odločitvi. “Ko je papež odšel iz dvorane, smo kardinali v spontano oblikovanih manjših skupinah ganjeni komentirali papeževo odločitev. Prevladovala je žalost, občutek, da odhaja oče in voditelj, nekateri so bili objokani”. Dne 10. februarja “je papež sam, lastnoročno, v latinščini napisal besedilo odpovedi in nam ga danes na konzistoriju prebral. Zatem so jo posredovali javnosti”. Odločitev Benedikta XVI. sicer ni povsem nepričakovana, še piše kard. Rode: “V knjigi Luč sveta, ki je izšla že pred nekaj leti, je povedal, da se mu zdi pravilno, da se papež v trenutku, ko se zave, da ne zmore več opravljati svoje službe, odpove svoji službi. Benedikt XVI., človek vesti, resnični služabnik Cerkve, človek čistega srca, je ta korak storil v popolni svobodi in v zvestobi samemu sebi. Ta odpoved je imperativ njegove vesti. Zato, kljub prigovarjanju nekaterih, ni spremenil svoje osebne odločitve. Ali ima sveti oče objektivne razloge za ta nepričakovani korak? Ko je danes prihajal v konzistorialno dvorano, sta ga podpirala njegov tajnik nadškof Gänswein in ceremonier msgr. Guido Marini. Bil je res šibak, telesno slaboten. A ko je imel konec prejšnjega tedna v rimskem semenišču srečanje z bogoslovci, je dobro uro govoril na pamet, brez predloge. Imel je čudovit govor, poln optimizma, o prihodnosti Cerkve. Če so njegove telesne moči načete, tega nikakor ne moremo reči o njegovih intelektualnih sposobnostih. Njegov duh je čil in zdrav, jasen in prodoren kot vedno. V tem smislu bi lahko brez težav še naprej opravljal svojo službo vrhovnega pastirja Cerkve. Ko smo presenečeni poslušali njegovo izjavo o odpovedi, nas je vse zajela žalost. Žalost, ker izgubljamo očeta, podobna občutku osirotelosti. Pa vendar smo to njegovo dejanje sprejeli z velikim spoštovanjem, saj je predvsem znamenje njegove velike ponižnosti in nenavezanosti na pomembno funkcijo, ki jo je opravljal zvesto, predano. Prav to ga dela velikega. Navsezadnje je današnji korak Benedikta XVI. logično nadaljevanje tega čistega, jasnega, premočrtnega življenja. Življenja, ki je bilo vedno v znamenju čiste vesti in poštenih namenov in ki se nikdar ni pustilo odvrniti od svojih temeljnih načel. V zvestobi Bogu, Cerkvi in samemu sebi je papež ravnal tudi danes. Vse kristjane vabim, da se ob tem združimo v iskreni molitvi za Cerkev in za svetega očeta, polni zaupanja v Gospoda, ki svoje ljudstvo neprestano podpira in vodi skozi dogodke zemeljske zgodovine”, je izjavo sklenil kard. Rode.
Ljubljanski nadškof msgr. Anton Stres je v izjavi dejal, da moramo biti do svetega očeta polni hvaležnosti “za vse tisto, kar je v teh letih svoje vrhovne službe v Cerkvi naredil za Cerkev, jo v teh težjih časih pogumno vodil in na ta način tudi verodostojno pričeval za svojo vero in za svojo pripadnost Jezusu Kristusu”. Z odpovedjo petrinski službi “razodeva veliko odgovornost, s katero je vedno vodil Cerkev in ji služil”, zato je njegovo dejanje “vredno vsega našega spoštovanja in občudovanja, predvsem pa v tem trenutku obstaja naša prva dolžnost, ki jo čutimo, da okrepimo svoje molitve, svoje molitve zanj in za Cerkev, da bo čim prej dobila novega naslednika”.

Ni še minila ura od papeževe izjave, ko so nekateri časniki že začeli zbirati imena njegovega naslednika… Še prej – smo pač v Italiji! – so številni italijanski politiki že spet “čutili dolžnost”, da pokomentirajo tudi ta dogodek…

28. februarja ob 20. uri se bo Benedikt XVI. umaknil, ker ugotavlja, da zaradi pomanjkanja telesnih in duševnih moči ni več sposoben dobro upravljati zaupano mu poslanstvo

Preberi tudi

Čudež molitve in hvaležnost

Kristjani in družba

“Pridi in moli z nami …”

Komentar

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme