Sveti Ivan potrebuje prostor za mlade
Na letošnjem Slorijevem mladinskem raziskovalnem taboru so zbirali predloge in beležili potrebe krajanov v luči načrtovanja vsebin novega Narodnega doma
Narodni dom pri Svetem Ivanu v Trstu naj bo pretežno namenjen mladim, dijakom in študentom, saj je za to slovensko predmestno četrt najbolj dragocena prav prisotnost slovenskih šol vseh stopenj. To jasno izhaja iz dela, ki ga je skupina mladih raziskovalcev z mentorji Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) opravila prejšnji teden v sklopu letošnjega Mladinskega raziskovalnega tabora Sveti Ivan 2026 (MRT).
V pričakovanju odprtja prenovljene stavbe je inštitut trinajstim mladim ponudil možnost, da so svoje raziskovalne veščine urili na konkretnem primeru (klikni in preberi kaj so povedali o izkušnji). Pripravili so temeljito raziskavo o potrebah in pričakovanjih Svetoivančanov ter osnutek za razstavo, ki naj bi krasila novo slovensko središče.
ŽELJE IN POTREBE KRAJANOV
Družboslovna skupina, ki je opravljala intervjuje, je na terenu srečala devet ljudi, mnenja petih sogovornikov pa je zbrala tudi na javnem pogovornem večeru, ki je na Stadionu 1. maja potekal v četrtek, 11. junija. Na njem so sodelovali ravnatelj DIZ J. Stefan Primož Strani in profesorica na liceju A. M. Slomška Marija Kristina Milič, ki k Svetemu Ivanu zahajata vsak dan zaradi službe, ter domačini: študentka Julija Kralj, dijak Martin Kits Nieuwenkamp in predsednik ŠZ Bor Gorazd Pučnik.
Mlada Svetoivančana sta življenje v mestni četrti ocenila zelo pozitivno. Julija je izpostavila odlično povezanost z mestnim središčem, a hkrati neposredno bližino narave, zelenih površin in gozda. Martin pa je podčrtal, da imajo prebivalci v četrti vse, kar potrebujejo za vsakdanje življenje, mladi pa najbolj pogrešajo prostor za druženje.
Pučnik je prisotne opozoril, da je pri Svetem Ivanu v neposredni bližini šol ter novega doma kulture tudi Stadion 1. maja. Širšo okolico je po njegovem mnenju zato treba dojemati kot kampus. S skupno vizijo bi morali različni akterji, ki delujejo pri Svetem Ivanu, sodelovati pri načrtovanju prihodnjega delovanja in ponudbe v novem Narodnem domu, s čimer so se strinjali tudi ostali razpravljalci.
Profesorica Milič je prepričana, da šole trenutno niso dovolj vpete v družbeno okolje, dijake pa bi bilo treba v okraju zadržati tudi po koncu pouka. Meni, da je med profesorji veliko takih, ki bi izven šolskih učilnic lahko vodili različne delavnice. Po njenih izkušnjah mladi najbolj potrebujejo ustvarjalne vsebine, ki jih v šolskih urnikih primanjkuje, te pa morajo imeti jasen zaključek in oprijemljiv rezultat.
Ravnatelj Strani je na večeru opozoril, da si bo za uspeh ponudbe Narodnega doma treba načrtno prizadevati za spremembo navad mladih, ki se bodo morali na novo fizično okolje navajati postopoma. Predlagal je ustanovitev komisije, v kateri bi bili zastopani predstavniki vseh šol in svetoivanskih ustanov, pa tudi sami dijaki. V širši načrt je tudi Strani vključil stadion in opozoril, da so številni dijaki popoldne zasedeni s športnimi treningi v svojih domačih krajih. “Če bi se atletska priprava za posamezne panoge izvajala tu, bi omogočili marsikateremu dijaku, da se vsaj eno popoldne na teden ne vrača domov, ampak se zadrži pri Svetem Ivanu in se tako lahko udeleži tudi dejavnosti v Narodnem domu,” je nakazal.
Gosti so med večerom večkrat omenili demografske spremembe v okraju, staranje prebivalstva in upadanje števila Slovencev, ob tem pa podčrtali nujnost vidne dvojezičnosti. Med pogovori so mladi raziskovalci zbrali tudi konkretne predloge za dejavnosti v Narodnem domu. Veliko poudarka je bilo namenjenega učenju in utrjevanju slovenskega jezika, a tudi tečajem krajevne govorice. Izpostavljena je bila tudi potreba po menzi, da se bodo dijaki in študentje lahko zadrževali pri Svetem Ivanu, ter po kavarni, kinodvorani in razstavnem prostoru za družabna srečanja.
Kljub večjemu poudarku na mladih naj bo Narodni dom prostor za vse generacije. V njem bo deloval tudi mladinski odsek Narodne in študijske knjižnice (NŠK), s čimer se bodo otroci navadili obiskovati ta prostor že od malih nog. Kot je izpostavil mentor Štefan Čok, pa bo svetoivanski Narodni dom lahko služil tudi kot “telovadnica” za prihodnje načrtovanje dejavnosti v osrednjem Narodnem domu v Ulici Filzi v Trstu.
RAZSTAVA O PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI SVETEGA IVANA
Mladi raziskovalci domoznanske skupine so si zamislili razstavo s tematskimi panoji, ki bi predstavila tako zgodovino kot sodobni utrip slovenskega Svetega Ivana. Začeli bi z zgodovino Narodnega doma in predstavitvijo dejavnosti, ki so se v preteklosti razvijale v tem kulturnem hramu. Z zgodovinskimi zemljevidi bi prikazali, kako se je nekdanja vas preoblikovala v gosto naseljeno mestno četrt.
Sledile bi zgodbe nekaterih znanih Svetoivančanov in osebnosti, ki so pomembno zaznamovale tamkajšnje kulturno in družbeno življenje. Posebno mesto na razstavi bi dobil tudi razvoj slovenskih šol, ki bi ga mladi prikazali z zemljevidi, fotografijami in osebnimi pričevanji. En pano bi posvetili odnosom med Slovenci in Italijani, kjer bi predstavili tako pozitivne plati sodelovanja kot tudi temno plat sovraštva in nespoštovanja. Zadnji del razstave pa bi osvetlil zgodovino nekdanje umobolnice in delo psihiatra Franca Basaglie.
Mladi raziskovalci poudarjajo, da bi morala biti razstava vsaj dvojezična. Čeprav bo Narodni dom namenjen predvsem slovenski skupnosti, bo deloval tudi kot prostor, kjer se Slovenci predstavijo italijanskogovorečim soobčanom.
