Stagflacija: utopija ali stvarnost?

Piše: SD

Gorica / Okrogla miza o gospodarskem razvoju

Stagflacija je scenarij, pri katerem stopnja gospodarskega razvoja ostaja enaka ali zelo počasi narašča in istočasno se cene vrtoglavo višajo, kar privede do upadanja kupne moči denarja. O tem ekonomskem pojmu je bil govor na okrogli mizi, ki je 25. avgusta potekala v goriškem Trgovskem domu. Dogodek je organiziral Slovenski izobraževalni konzorcij (Slov.I.K.) v nizu srečanj Človek, zeleno in digitalno in projekta Spretno(ra)sti, v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ).

Tema večera je bilo vprašanje, ali je stagflacija danes utopija ali stvarnost. Na osnovi lastnih izkušenj, znanja in študijev so na to vprašanje odgovarjali raziskovalka in profesorica mikro- in makroekonomije na Univerzi Old Westbury v New Yorku dr. Veronika Dolar, podjetnik Erik Zobec, članica uprave CiviBank S.r.l. in podjetnica Lidia Glavina ter predsednik ZKB Adriano Kovačič. Nekateri vlagatelji, bančniki in podjetniki predvidevajo, da bi lahko prišlo do recesije oz. gospodarskega nazadovanja, Svetovna banka opozarja, da se nam obetajo še hujši scenariji, obrestne mere se namreč vrtoglavo višajo, in to tudi zaradi ruskega napada na Ukrajino; če bodo te previsoke, bo recesija po mnenju nekaterih ekonomistov neizogibna.

Moderator okrogle mize je bil prof. dr. Roberto Biloslavo, ki je usmerjal srečanje tako, da bi gostje podali nekaj iztočnic o tem, kako se podjetja, vlagatelji in družine lahko pripravijo in odzovejo na stagflacijo. Najprej je spregovorila Veronika Dolar, ki je navzočim predstavila pojem stagflacije na enostaven način: v ekonomiji obstajajo t.i. “business cycles” oz. poslovni cikli, vzponi in padci, ki so vedno prisotni: če ekonomija in bruto domači proizvod raseta in nezaposlenost pada, po drugi strani inflacija raste. Recesija pa je pojav, pri katerem domača proizvodnja pada in ekonomija ne raste, toda pozitivna plat je dejstvo, da padajo cene. Ko govorimo o stagflaciji, pride do padanja domače proizvodnje, višanja cen oz. inflacije in povečanja nezaposlenosti, skratka negativno gospodarsko stanje brez nobene pozitivne plati.

O podjetniškem zornem kotu na ta problem je spregovoril Erik Zobec, ki je poudaril, da smo v stanju ekonomske negotovosti, ker so bile cene v zadnjih 15 letih precej stabilne, zdaj pa so začele nekoliko rasti, tudi zaradi vojne v Ukrajini. Covid je še bolj stopnjeval to gospodarsko negotovost, Zobec je poudaril, da se je moramo nekako rešiti in doseči nekoliko bolj solidno ekonomsko stanje. Lidia Glavina je nato poudarila, da je pomembno, da banke sodelujejo s svojimi strankami, in izrazila svoje upanje, da se bo to stanje stagflacije stabiliziralo. Dodala je, da bančniki morajo vlagati v izobraževanje svojih svetovalcev in se vedno bolj spopadati z digitalizacijo bančnih poslovanj. Adriano Kovačič je nazadnje dejal, da so bančniki šest let poslovali z negativnimi obrestnimi merami, zato so vsi pričakovali, da bo prišlo do inflacije – bančni sektor trenutno čaka na odziv centralnih bank. Vloga bančnikov in poslovnih svetovalcev je ta, da umirijo paniko strank, zlasti v stanju negotovega ekonomskega stanja. Negotovost je realna težava: predsednik vlade Draghi ima precejšnjo avtoriteto v Evropi; ker pa so pred nami volitve, ne vemo, kdo ga bo nasledil in kako se bo gospodarska slika naše družbe spremenila.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme