Srečno, Novi glas!
Te vrstice še pišem kot odgovorni urednik našega tednika Novi glas, pa čeprav zadnje mesece tednik s sodelavci že ureja in vodi novi odgovorni urednik Danijel Devetak, ki ga je na to mesto pred meseci določil upravni odbor našega izdajatelja, Zadruge Goriška Mohorjeva.
Vsako slovo je seveda težko, a sam sem prepričan, da bodo mlajši sodelavci tudi v prihodnje ostali zvesti demokraciji, krščanstvu in slovenski besedi, kot veleva statut Novega glasa. Oziranje v preteklost je seveda lahko mučno, ko pomislim na napake, ki sem jih naredil pri urejanju tednika, med temi morda lahko navedem tudi dejstvo, da sem bil po naravi vedno širokih pogledov, objavil sem tudi zapise, ki jih sam ne bi napisal, a se mi je zdelo, da je v našem prostoru treba objavljati tudi mnenja, ki so drugačna od mojih, naših stališč. Vseeno pa lahko zase in za sodelavce trdim, da smo skušali vedno biti pošteni in resnicoljubni, nikdar žaljivi. Novi glas se je spremenil, se spreminja, skuša slediti času in mladim, ki so drugačni, kot smo bili mi, a so vendar živi in so edina prihodnost naše skupnosti. Družba se je in se spreminja, Novi glas je in bo sledil novim potrebam; po eni strani ostaja zvest predvsem starejšim naročnicam in naročnikom, po drugi strani pa mora vse bolj biti prisoten na družbenih omrežjih, ki še edine dosežejo mlade. Mirno lahko zapišem, da smo pri Novem glasu naredili veliko na področju vzgajanja novih publicistov in poklicnih časnikarjev, večina jih danes dela drugod. V več kot dveh desetletjih smo šli skozi izjemno težavna obdobja zaradi pomanjkanja zadostnih finančnih sredstev in šele pred nekaj leti smo postali tudi mi deležni državnih sredstev za tiskane medije, kar je izjemnega pomena za nadaljnji obstoj tednika. Novi glas je tudi edini slovenski časopis, ki je včlanjen v Italijansko vsedržavno zvezo katoliških tednikov FISC, kar je pomembno zaradi vidne prisotnosti slovenskih vernikov v Italiji. Dejavno pa smo iz istega razloga bili in smo prisotni tako na krajevni kot državni ravni tudi v zvezi UCSI, v Italijanski katoliški zvezi tiska. Vzpostavili smo povezave s Slovenijo in tamkajšnjimi slovenskimi demokratičnimi mediji, ki trajajo še danes. Vsem, ki so k temu pripomogli, gre iskrena hvala. Kot gre iskrena zahvala tudi vsem sodelavcem, še posebno tistim, ki so nesebično in brezplačno sodelovali in še sodelujejo. Veliko sodelavcev je že pokojnih, zato je pomembno, da prihajajo v naše vrste mlajši. Imen vseh ne morem navesti, ker se bojim, da bi koga pozabil, kar je izjemno nehvaležno in bi bilo tudi krivično. Bog naj jim povrne za vse dobro, ki so ga naredili! Dr. Damijan Paulin, dr. Drago Legiša, msgr. Kazimir Humar, prof. Andrej Bratuž in danes prof. Franka Žgavec pa so imena, ki jih moram navesti in jim izreči javno zahvalo za vse dobro, kar so naredili kot uredniki in upravitelji za naš tednik. Bil sem in bili smo deležni toplih besed zahvale, pa tudi ostrih in večkrat neupravičenih kritik, nekatere so bile tudi zlonamerne, a vendar lahko zatrdim, da smo prav vsi, od članov naše administracije do nas v uredništvu, vedno hoteli le dobro. Prav zato gre zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali, da naš Novi glas še naprej pomembno soustvarja in odslikava našo družbo, našo Cerkev in nas same v Italiji. Naj tako ostane še naprej! Večkrat sem se zahvalil vsem, ki so bili in so zvesti Novemu glasu, in danes to ponavljam in si tega želim tudi v prihodnje. Hvala še posebej zvestim bralkam in bralcem, naročnicam in naročnikom!
Iskrena zahvala vsem!
Srečno, Novi glas!
