Srečala sta se papež Frančišek in italijanski predsednik Napolitano

Spremljala ga je delegacija, katere del sta bila tudi italijanska zunanja ministrica Emma Bonino in italijanski veleposlanik pri Svetem sedežu Francesco Maria Greco, je poročal Radio Vatikan. Po začetnem uradnem sprejemu sta papež in italijanski predsednik nekaj časa namenila zasebnemu pogovoru, nato pa sta sledila govora.

Frančišek je med drugim dejal, da je cilj dialoga med Italijo in Svetim sedežem blaginja italijanskega naroda. Ta dialog je skozi zgodovino imel edinstveno vlogo v Evropi in svetu. V tem smislu je Italija lahko zgled v skupnosti narodov, je dejal papež. Nadaljeval je, da se v Italiji sodelovanje med državo in Cerkvijo, ki je bilo vedno usmerjeno v interes naroda in družbe, uresničuje v vsakodnevnem odnosu med civilnimi in katoliškimi instancami, ki jih predstavljajo škofje s svojimi organizmi, predvsem pa rimski škof.

Papež je tudi spomnil, da letos poteka 1700-letnica Milanskega edikta, ki ga mnogi vidijo kot simbol prve potrditve načela verske svobode. Pred stotimi leti je praznovanje te obletnice pomenilo nov korak v zgodovini, ki je priznal prispevek katoličanov pri izgradnji italijanske družbe, prispevek, ki je še vedno pomemben za narod. O verski svobodi v današnjem svetu je papež povedal, da se ji pogosteje pritrjuje kot pa se jo uresničuje. Deležna je groženj in neredko tudi kršitev, kar predstavlja resno zaskrbljenost in na kar bi se države morale ustrezno odzivati ter na vsako kršitev odgovoriti z uveljavljanjem dostojanstva človeške osebe. Zaščita in pospeševanje verske svobode je po papeževih besedah dolžnost vseh. Ta splošna zaščita verske svobode kot moralnega dobrega je tudi zagotovilo za rast in razvoj celotne skupnosti, je zatrdil Frančišek.

Spregovoril je tudi o veliki globalni krizi in njenih posledicah. Kot je dejal, je temeljnega pomena zagotoviti in razvijati zasnove demokratičnih ustanov, h katerim so v preteklih desetletjih na odločen, lojalen in ustvarjalen način prispevali italijanski katoličani. V tem kriznem trenutku je po papeževih besedah nujno, da se posebno med mladimi na nov način obravnava politično udejstvovanje in da verniki in neverni skupaj sodelujejo v pospeševanju družbe, kjer je nepravičnost presežena ter vsaka oseba sprejeta in lahko prispeva k skupnemu dobremu v skladu z lastnim dostojanstvom in sposobnostmi. Tudi na civilnem področju drži to, kar nam zagotavlja vera, da namreč ni treba nikoli izgubiti upanja, je nadaljeval papež Frančišek in spomnil na Benedikta XVI., ki je večkrat poudaril, da mora sedanja kriza biti priložnost za prenovitev bratskih človeških odnosov. Tudi italijanski narod, ki zajema iz bogatega krščanskega izročila in iz zgledov mnogih oseb, lahko in mora preseči vsak spor, rasti v pravičnosti in miru ter tako še naprej opravljati svojo vlogo v evropskem in svetovnem okviru.

Predsednik Napolitano se je v svojem govoru prav tako dotaknil težkih razmer, ki jih živi Italija. Med drugim je dejal, da je prišel čas za premislek in spremembo, za solidarnost in pravičnost. Nova vizija glede gospodarskega in družbenega razvoja je nujna za vso Evropo. Sprememba v Italiji se po Napolitanovih besedah mora dotakniti tudi razširjenega obnašanja, ki se je oddaljilo od duhovnih in moralnih vrednot, ki edine lahko navdihnejo iskanje trajnih rešitev za probleme.

Po srečanju s papežem Frančiškom, se je Napolitano sestal tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Tarcisijem Bertonejem in nadškofom Dominiquom Mambertijem, tajnikom za odnose z državami. Kot so sporočili s tiskovnega urada Svetega sedeža, so bili med pogovori izpostavljeni dobri odnosi med obema državama. Posebej so govorili o družbenih razmerah v Italiji in prispevku katoliške Cerkve v državi. Z obeh strani je bila izražena pripravljenost, da se nadaljuje konstruktivno sodelovanje na bilateralni ravni in v okviru mednarodne skupnosti, predvsem kar se tiče pospeševanja in zaščite verske svobode. Napolitano je obisk v Vatikanu sklenil v baziliki sv. Petra, kjer se je zaustavil v kapeli z Michelangelovim kipom Pietà. Spomnimo, da sta se Frančišek in Napolitano že srečala 19. marca letos, ko se je italijanski predsednik udeležil svete maše ob začetku Frančiškove petrinske službe in nato novega papeža tudi pozdravil in mu voščil.

 

V Vatikanu je danes potekalo prvo uradno srečanje papeža Frančiška in italijanskega predsednika Giorgia Napolitana.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme