Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru

Je pa predvsem trenutek, na katerem se globoko zazremo v aktualne tematike, ki zaznamujejo odnos zdomskih in zamejskih Slovencev do matične domovine in do dinamik, ki krojijo naše razmerje do samega pojma pripadnosti slovenskemu narodu in njegovi kulturi.
In ravno v tem je bila srčika letošnjega snidenja v četrtek, 5. julija, saj je bila izhodiščna tema XII. Vseslovenskega srečanja usmerjena v prežemanje ključnega vprašanja, od katerega je dejansko odvisna prihodnost slovenskega življa zunaj meja slovenske države. Glede vprašanja medgeneracijskega dialoga so imeli predsednik komisije za odnose za Slovence v zamejstvu in po svetu in gostitelj srečanja Franc Pukšič, predsednik slovenskega parlamenta Gregor Virant ter ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak v svojih pozdravnih nagovorih izrazito jasna stališča. Predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je udeležence plenarnega zasedanja najprej spomnil, da je Evropski parlament uradno razglasil leto 2012 za Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. “Interes za sodelovanje mladih v slovenskih društvih in organizacijah je v nekaterih državah večji, drugod pa manjši. Manjši interes mladih je namreč posledica generacijskih razlik in pomanjkanja medgeneracijskega sodelovanja”, je med drugim ugotovil Pukšič.
Tudi predsednik DZ Gregor Virant je pojasnil, da se evropsko prebivalstvo stara, to pa sicer počne aktivno, prav zato je “prenašanje vrednot od mlajših na starejše še kako pomembno”. Ministrica Ljudmila Novak je spomnila, da je spletna stran Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu opremljena z linki, ki spodbujajo sodelovanje mladih zlasti na gospodarskem in znanstvenem področju. V jabolko globalizacijskih dinamik je ugirznila pisateljica in pesnica ter profesorica iz Gorice Antonia Claudia Vončina, ki so ji prireditelji zaupali uvodni nagovor. Ob ugotovitvi, da ponuja današnji svet veliko boljše možnosti za mlade kot nekoč je govornica posvarila, da je potrebno procese globalizacije obravnavati na pravšen način. Mladi se namreč nahajajo v zapletenem in hkrati očarljivem svetu, v katerem pa nam je vse težje približati se sočloveku: “Izguba človečnosti v tej družbi vodi v pomanjkanje humanosti.” Prav zato morajo vsi členi družbe – bodisi mlajši bodisi starejši – “brez predsodkov uresničiti svoje poslanstvo. Nam starejšim energije padajo, poslušajmo in zaupajmo zato mladim, naj uresničijo želje in sanje ter naj na glas povedo kaj hočejo, njihov je namreč sedanji svet!”
V sklopu uvodnih razprav so udeležence plenarnega zasedanja nagovorili sociloginja dr. Marina Lukšič Hacin iz ZRC SAZU, ki je s šrišega gledišča analizirala stopanje mladih v odraslo življenjsko obdobje, dr. Matejka Grgič, ki je predstavila izobraževalno vlogo Slov.I.K-a v zamejstvu, in dr. Zvone Štrubelj, ki je analiziral vlogo cerkvenega in medgeneracijskega dialoga v treh generacijah slovenskih izseljencev v Nemčiji. V drugem delu razprave so se oglasili Florjan Auser, član Sveta Vlade Rs za Slovence po svetu, sicer član avstralske slovenske izseljeniške družine, ki je predlagal, naj Arhiv RS bolj pozorno sledi bogastvu slovenskih izseljeniških arhivov, dr. Matevž Košir iz Arhiva RS, ki je gospodu Auserju zagotovil prizadevanje usanove za snovanje pojma t.i. celostnega arhiva, in dr. Oto Luthar iz ZRC SAU, ki je glede medgeneracijkega dialoga izpostavil tekmovalnost: ta večkrat – ali bolje vselej – zaznamuje ta odnos. Podjetnik Simon Pribac iz Kanade je predlagal neko tvornejšo sistemsko mrežo odnosov med izseljeniškimi Slovenci (zlasti mlajše generacije) in matično domovino. Redni izobraževalni sistem je bil predmet tudi nagovora dr. Jerneja Zupančiča iz Filozofske fakultete ljubljanske univerze.
Dopoldanko zasedanje je obogatil tudi kulturni spored, ki ga je na začetku uvedel tenorist Tim Ribič z občuteno interpretacijo slovenske himne. Dvorano DZ je nato preplavila radoživost malih članov Teatra Zora, ki so pod vodstvom režiserja Marjana Štikarja z gibom in besedo povezovali izbor narečnih, nemških in pisno slovenskih besedil Andreja Kokota. Sklepni del jutranjega zasedanja so prireditelji zaupali članom Kranjskega okteta. V nadaljevanju sta kulturni pridih dogodku v DZ vlila še Rok Terkaj, slovenski raper, novinar in popotnik ter ambasador medgeneracijskega dialoga, ki je med drugim predstavil videospot o slovnesnkih lepotah z naslovom Tu smo doma, in odprtje razstave slikarke Vesne Lenić v preddverju velike dvorane slovenskega parlamenta.
Popoldanski del srečanja je uvedel nagovor slovenskega vladnega predsednika Janeza Janše.
Slovenski premier se je zahvalil za pomoč, ki so ga rojaki izven državnih meja v obdobju osamosvojitve ponudili Sloveniji. “Ta spomin sproža danes odkrito veselje, obenem pa je priložnost, da se spomnimo povezanosti tistih junijskih dni leta 1991”, je dejal. Premier Janša je izpostavil, da srečanji, kot sta Dodrodošli doma in Vseslovensko srečanje v DZ, dokazujeta, da Slovenija ni zgolj državno upravna tvorba, “a je skupnost ljudi, tudi rojakov in rojakinj, ki živite izven meja”. Število slovenske diaspore je Janez Janša začrtal v polmilijonski enoti. O njej je dejal, da je dodana moč, ki jo danes Slovenija potrebuje. Državljani Slovenije budno spremljajo usodo sobratov v diaspori: “Vaše težave so tudi naše težave, ki nas žalostijo; vaši uspehi so pa tudi naši uspehi” bodisi na področju tehnologije, misijonarske dejavnosti v Afriki in Aziji, športnih in kulturnih uspehov, pomembnih gospodarskih in političnih zadolžitev. Slovence v raznih zamejstvih in po svetu matična domovina ceni ne samo zaradi vsega naštetega, ampak predvsem zato, ker “niste nikoli zgubili vero v domovino”. Nadaljnji del svojega posega je Janez Janša namenil obdobju po osamosvojitvi. Tačas je Slovenija dosegla več od tega, kar so si v obdobju osamosvajanja pričakovali. Današnja prizadevanja pa so usmerjena v iskanje izhoda iz recesije in gospodarskega zastoja. Vladni predsednik je obenem zagotovil, da je prizadevanje za izboljšanje stanja rojakov na tujem sestavni del slovenske zunanje politike: v ta sklop sodi skrb za kulturno sodelovanje, negovanje slovenskega jezika in podpora za vpisovanje v visikošolske zavode, okrepitev stikov na področju športa, kmetijstva in drugih nivojih ter pomoč pri koristenju evropskih sredstev za čezmejne projekte. Kljub temu, da je gospodarska kriza tudi v Sloveniji izredno huda, je valda v rebalansu proračuna skoraj v celoti ohranila polno financiranje za Slovence izven matičnih meja.
V nadaljnji razpravi je bilo ponvno v ospredju poglabljanje osrednje tema dneva, ki so jo obravnavali predstavniki zamejskih organizaij. Delovanje Slovensko kulturno gospodarske zveze in njeno vraščenost v manjšinsko tkivo je predstavil Martin Lissiach, Drago Štoka pa je spregovoril o pomlajevanju kadrov Sveta slovenskih organizacij. Poleg predstavnikov Svetovnega slovenskega kongresa in izseljeniškega društva Slovenija v svetu je Ines Stupica je v imenu Slovenske gospodarske zveze iz Celovca spregovorila o primerih dobre prakse mladih v gospodarske čezmejne procese, dr. Janko Malle pa je kot predstavnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca obravaval temo vključevanja mladih v projekte na področju kultrue. Martin Kuchling, tajnik Krščanske kulturne zveze je izpostavil dejavnosti svoje organizacije na področju povezovanja z mladimi, Jerneja Jezernik s Slovenske študijske knjižnice iz Celovca pa je orisala knjižnično vraščenost mlajših generacij. O delu pedagoških ustanov v celovškem Mladinskem domu je v imenu Društva ABCČ in Mladinskega doma iz Celovca spregovoril mag. Anton Schellander, Trudi Wieser-Moschitz, poslovodja Kulturnega in komunikacijskega centra (k&k) v kraju Šentjaž v Rožu, pa je članom plenarnega zasedanja predavala na temo Upamo si sanjati z mladimi. Vesna Tomsič z Urada za Gorico pri Zvezi slovenskih kulturnih društev je spregovorila o medgeneracijskem dialogu in povezovanju z mladimi. Na razpravo so se prijavili tudi Samo Pahor v imenu družbenega političnega društva Edinost, ki je predstavil medgeneracijsko solidarnost pri avtohtonih manjšinah, in Julijan Čavdek, goriški pokrajinski tajnik stranke Slovenska skupnost. Čavdek je izpostavil pomen SSk kot edine zbirne stranke Slovencev v Italiji in obžaloval zlasti ukinitev nekaterih upravnih teles v Italiji. V mislih je imel rajonske svete v Gorici, ki so “bili prava telovadnica za mlade politične kadre”.
Predsednik parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je ob sklepu dolgega delovnega dne podal še sklepne izsledke zasedanja. Omenil je potrebo, da bi več storili na področju arhivistike. To naj bi v skupni režiji počeli prisotjni organi Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrstvo za izobraževanje in šport. Cilj je namreč razširiti fond Arhiva Slovenije tudi na arhivsko gradivo rojakov izven meja RS. Uradu pa so predlagali, naj organizira medresorsko delovno telo za proučitev tega materiala. Zasedanje v DZ je obenem obrodilo še prepričanje, da je za enoten odnos do Slovencev v zamejstvu in po svetu potrebno namenjati enako pozornost tudi gospodarskemu in znanstvenemu področju, ne samo kulturi in jeziku. Sprejet je bil tudi predlog za ustanovitev vseslovenske poletne univerze za rojake zunaj državnih meja. “Ta posvet naj bo torej popotnica za nadaljno delo naše komisije in ostalih matičnih odborov DZ”, je sklenil Franc Pukšič.
Sočasno z Vseslovenskim srečanjem je v dvorani Državnega sveta bilo istega dne tudi zasedanje članov mlajše generacije izseleniških in manjšinskih Slovencev, ki so ustanovili ‘prvi mladinski parlament Slovencev iz zamejstva in po svetu’. Dogodka se je udeležilo sedemdeset članov, ki so prav tako ob koncu del v dvorani DZ nakazali izsledke svojega snidenja. Poudarili so, da so mladi dokaj enotni in da mora Slovenija izkoristiti njihov potencial. Pri tem se mora matična država izogibati stereotipom, ki običajno veljajo za tujce. Glede medgeneracijskega dialoga so poudarili, da ni podvržen nikakršnemu konfliktu: izboljšati je potrebno le soočenje med mlajšimi in starejšimi in skupno delovati v prihodnje. Enotno so zagovarjali negovanje slovenskega jezika, kulture, zgodovine in teritorija, na katerem so Slovenci naseljeni, in generacijsko zamenjavo v politični sferi. Zaželeli so večje število podobnih srečanj, saj je to temelj pri zastavljanju skupnih ciljev.

IG
 

Vseslovensko srečanje v Državnem zboru je iz leta v leto priložnost, da se Slovenci v zamejstu in po svetu še enkrat več počutimo del slovenskega narodnega telesa.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme