Skoraj pozabljena krivica, storjena goriškim duhovnikom

V Štandrežu zgodbe o interniranih duhovnikih

V četrtek, 9. oktobra, so v župnijski dvorani v Štandrežu uprizorili resnično zgodbo o pogumu in vztrajnosti, ki črpa navdih iz zgodovine prve svetovne vojne. Dramo z naslovom Interniranci! so povzeli iz knjige Camilla Medeota Storie di preti isontini interneti nel 1915 (Zgodbe o duhovnikih, interniranih leta 1915). Leta 2019 se je don Lorenzo Boscarol odločil, da bo pripravil novo, polno izdajo izvirnika, vendar je zaradi vzponov in padcev v življenju delo dokončal le nekaj dni, preden je podlegel kovidu. Ko je italijanska vojska v prvi svetovni vojni zasedla goriško ozemlje, je sledila takojšnja internacija velikega števila civilistov na različnih lokacijah po vsej kraljevini. V maju 1915 je bilo interniranih približno sedemdeset pripadnikov “avstrijske” duhovščine iz tako imenovane Vzhodne Furlanije in Brd. Bili so italijansko, furlansko in predvsem slovensko govoreči duhovniki. Vrnili naj bi se šele po koncu vojne. Gledalci so lahko sledili pogovoru, ki je pričal o precejšnjem številu teh duhovnikov na podlagi raziskav dokumentov in pregleda takratnega tiska. Veliko je znal povedati monsinjor Francesco Spessot, ki je bil leta 1969, ko je knjiga prišla v tisk, edini še živ. Interniranim “avstrijskim” duhovnikom, ki so jih obravnavali kot potepuhe in kriminalce, je bilo za dolgo vse odvzeto. Nekatere so tudi obtožili vohunstva in izdaje domovine ter jih takoj ustrelili. Tisti, ki so se vrnili, so se znašli v povsem drugi škofiji in jim je bilo prepovedano govoriti, kaj so doživeli, ker bi lahko s tem “oskrunili” ime in osvoboditev italijanske in kraljevske vojske. Dramatizacijo sta pripravila zgodovinar Vanni Feresin in časnikar Ivan Bianchi, ki sta tudi bila glavna dva igralca. Delo je režiral Enrico Cavallero. “Nismo poklicni igralci, vendar smo iz občutka pravičnosti želeli prikazati te resnične, skoraj popolnoma pozabljene krivice,” je ob koncu predstave dejal Feresin.