Skoraj 5 in pol milijona ljudi trpi in umira zaradi namerno povzročene lakote

Pretresljivo pismo škofa iz Tigraja

“Morali bi biti ogorčeni, izstopiti iz cone udobja in pustiti, da nas stik s človeškim trpljenjem spremeni. To je pomen dostojanstva.” Tako je zapisal papež Frančišek v okrožnici Vsi bratje. In tako je svoje pismo začel škof iz škofije Adigrat, Abune Tesfaselassie Medhin.

Pismo je odposlal 17. julija letos. Naslovil ga je vsem ljudem, ki imajo srce, odprto za človečnost. V njem piše o agoniji prebivalcev v obleganem Tigraju.

“Vojna v Tigraju traja od 4. novembra 2020, ko  je zvezna etiopska vojska skupaj z zavezniki iz tujine napadla severno regijo Tigraj. Zdaj že več kot 630 dni trajajoča vojna je povzročila smrt na tisoče ljudi, uničenje celotnega ekonomskega sistema in infrastruktur, strahotno humanitarno krizo in prisilila množično razseljevanje prebivalstva.

Skoraj 7 in pol milijonov ljudi živi v izredno hudih razmerah, Tigraj je namreč popolnoma obkoljen in zaradi blokade humanitarnih konvojev ljudje nimajo dostopa do osnovnih storitev, hrane, vode in zdravil. V zadnjih mesecih je nekaj humanitarne pomoči sicer prispelo, a v zelo skromnih količinah glede na velike potrebe. Vse osnovne storitve, kot so cestni in letalski prevoz, telekomunikacije, banke … so še vedno blokirane. Hrane na trgu ni dobiti ali pa je zelo draga in ljudem nedostopna. Sankcijam, ki jih je uvedla zvezna vlada, se je pridružilo še pomanjkanje goriva in denarja, vse to pa zelo ovira, da bi humanitarna pomoč dospela do ljudi, ki živijo v različnih ruralnih in urbanih okrajih Tigraja, ki jih je prizadela vojna.

Institucije katoliške Cerkve in ostale ustanove socialne podpore prebivalcem  ne morejo nuditi ustrezne pomoči. Izjemno težko, celo nemogoče je  izpeljati načrtovane programe in zagotoviti pomoč na pastoralnem, vzgojnem, zdravstvenem in  humanitarnem področju, blažiti posledice vojne in klimatskih sprememb.

Humanitarna blokada in dejstvo, da smo obkoljeni s strani zvezne vojske in njenih zaveznikov, je privedlo do tega, da smo škofje popolnoma izolirani od naših župnikov in župnijskih skupnosti, od ostalega sveta in od naše mednarodne katoliške skupnosti. Rezultat tega je, da skoraj 5 in pol milijona ljudi trpi in umira zaradi namerno povzročene lakote. Tigrajski urad za izobraževanje ocenjuje, da  skoraj dva milijona mladih že skoraj tri leta ne more obiskovati šole, najprej zaradi epidemije covida-19 in zdaj zaradi vojne. Več kot 2 milijona je notranje razseljenih ljudi, ki živijo v raznih begunskih centrih tigrajskih mest in vasi, od tega jih več kot 100 tisoč živi v Adigratu, vsem pa primanjkuje hrane, vode, zdravil in drugih osnovnih potrebščin. Lakota in bolezni jih vodita v obup, saj vedo, da jih brez pomoči čaka le smrt.

Skupaj s prebivalci Tigraja, s kleriki, redovniki, redovnicami in laiki iz naše škofije doživljam trpljenje zaradi vojne in humanitarne blokade, zato lahko pričujem o tej dolgotrajni, boleči, skrb vzbujajoči, srce parajoči vsakdanji resničnosti in hrepenim po miru našega Ljubečega Boga – on je naše zadnje upanje, vanj zaupamo – pred njim vsak dan poklekam v molitvi in pri bogoslužju, saj je dal svoje življenje, “da bi mi ljudje imeli življenje in ga imeli v izobilju” (Jn 10, 10). Če  ta grozljiva situacija ne bo v najkrajšem času rešena, bomo priče strahotam še hujše humanitarne krize in izgubi življenj v Tigraju.

Kot del širšega telesa vesoljne katoliške Cerkve, ki temelji na vrednotah in načelih Svetega pisma, katoliška škofija Adigrat ponovno kliče zvezno vlado, vse njene zunanje zaveznike, narodna  in mednarodna nevladna telesa in organizacije in kampanje, ki lahko na kakršenkoli način prispevajo k podaljšanju te vojne, okupacije in blokade, naj:

RAZUMEJO, da nadaljevanje te tihe genocidne situacije vsak dan, vsako uro in minuto, uniči velikansko število nedolžnih življenj otrok, žensk in moških vseh starosti, kar je težak greh pred Gospodom in resno kriminalno dejanje pred zakonom;

NEHAJO PODPIRATI in podpihovati nadaljevanje te nepojmljive krutosti in izgube življenj; in naj namesto tega

ODBLOKIRAJO IN PONOVNO VZPOSTAVIJO OSNOVNO POMOČ ZA PREBIVALCE TIGRAJA;

ZAČNEJO RESNE MIROVNE UKREPE/PRITISKE na vlado in SODELUJEJO V MIROVNEM DIALOGU z vsemi sprtimi stranmi!!!

Ostajamo globoko HVALEŽNI vsem lokalnim in mednarodnim partnerjem, ki nas podpirajo in ki si prizadevajo, da bi se končala ta skrb vzbujajoča humanitarna kriza, v Tigraju ali kjerkoli v državi.

Bodite vedno blagoslovljeni z božjo ljubeznijo in mirom.

Abune Tesfaselassie Medhin, škof v Adigratu.”

To ni prvo pismo tega škofa, ki ga je poslal v javnost. In koliko pisem bo še potrebnih, da bo svet slišal njegov glas in glas Tigrajcev? Da bo končno zavladal mir?

Prevod: Špela Pahor