Seja brez presenečenj…
S temi besedami, ki sta jih deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar izrekla najprej v italijanščini, nato tudi v slovenskem jeziku, se je začela nova pustolovščina slovenskih predstavnikov v tokratni zakonodajni dobi deželnega sveta. Resnici na ljubo je umestitvena seja deželnega sveta potekala brez nobenih presenečenj. V prvem krogu je bil namreč za predsednika deželnega sveta gladko izvoljen nekdanji deželni odbornik Franco Jacop, ki je v priložnostnem posegu poudaril nov tok zakonodajne dobe deželnega sveta, ki šteje znatno manjše število deželnih svetnikov kot doslej, poleg tega bo tudi delovanje svetniških skupin moralo potekati v duhu stabilizacijskih okoliščin. Tudi deželna politika se je tako postavila ob bok racionalizacijskim težnjam, da bi pri državljanih ponovno pridobila spoštovanje. Jacop je za osrednja pojma deželne politične etike postavil suverenost institucije in poštenost njenega delovanja: “To ob jasnem spoznanju, da je določenega obdobja konec”, je posvaril predstavnik Demokratske stranke. Časi namreč zahtevajo nove poteze, ki naj posledice dramatične finančno-gospodarske stiske končno popravijo. Jacop je v tem vidiku zaželel poenostavljenje birokratskega kolesja in novo delovno politiko zlasti za mlajše generacije, “ki so potisnjene v kotel nestalnega delovnega razmerja”.
Prav tako ni bilo presenečenj ob glasovanju za podpredsednika deželnega sveta, za katera sta bila izvoljena Igor Gabrovec (SSk) in Paride Cargnelutti (Ljudstvo svobode).
Deželna večina je bila na nedavni seji složna v prepričanju, da bo funkcije porazdelila ob upoštevanju pravice do zastopanosti vseh političnih sil v koaliciji. Gabrovec je zato prepričan, da je njegovo imenovanje priznanje ne samo za slovensko narodno skupnost, ampak tudi za slovensko stranko. “Stranka slovenska skupnost lahko tokrat prvič računa na tako visoko institucionalno funkcijo na deželni ravni. Pred leti je bil namreč sedanji predsednik SSO Drago Štoka predsednik deželne komisije, a vendar v predsedstvu deželnega sveta ni sedel še noben predstavnik stranke lipove vejice. Bil je sicer prisoten Miloš Budin, a kot predstavnik druge stranke”, je dejal Gabrovec. Najbrž se po njegovem mnenju v tem imenovanju zrcali tudi teža, ki jo manjšinske jezikovne in entične skupine imajo v sedanji deželni večini. “Gotovo bom ta koncept pripadnosti vselej zagovarjal. Upam, da bom zaradi nove vloge lažje spremljal tematike, ki zadevajo slovensko narodno skupnost; prav tako bom imel tudi tesnejšo vez z deželnim odborom”.
Deželna predsednica Debora Serracchiani je namreč med volilno kampanjo večkrat podčrtala, da bo v primeru zmage vzpostavljala plodnejše odnose s sosednjimi regijami in državami (Slovenijo in Koroško): prav tako je poudarjala pomen, ki ga na deželni ravni imajo različne etnične in jezikovne skupine. “Verjamem, da so tudi te skupnosti ključni argument, ob katerem lahko naša dežela danes opravičuje posebnost svojega statuta”, je dejal Gabrovec.
