Še nikoli kot letos!
…pričakovati je, da bo nekdanji komik in sedanji vodja Gibanja petih zvezd žel precejšen uspeh tudi na prihodnjih deželnih volitvah v Furlaniji Julijski krajini. Kaže namreč, da pred ponovnim političnim podvigom ‘čričkov’ želita dosedanji politični in zlasti birokratski ustroj države urediti nekatere zadeve.
Ne mislimo slovenski manjšini pripisovati Bog ve kako težo v primerjavi z gromozanskimi težavami in potrebami celotnega državnega ustroja, vsekakor pa si težko razlagamo dejstvo, da je tokrat država, se pravi rimski uradi finančnega in gospodarskega ministrstva, z dekretom z dne 6. marca 2013 nepričakovano zagotovili naši narodni skupnosti, njenim ustanovam 7.618.607 evrov za tekoče leto. Od te vsote naj bi 7.139.000 evrov financiralo potrebe 16. člena zaščitnega zakona, se pravi za institucije in dejavnosti slovenske manjšine, 300.000 evrov sodi v poglavje podpore krovnih organizacij, 75.000 pa je namenjenih kritju obresti za Slovensko stalno gledališče.
Gre tako za znatno višji prispevek od zneska 5.300.000, na katerega je naša manjšina do leta 2011 računala za delovanje svojih ustanov.
Kot sta v četrtek, 4. aprila, na zasedanju posvetovalne komisije za slovensko manjšino dejala vodja Urada za jezikovne skupnosti dežele FJK Giuseppe Napoli in deželni uradnik Pavel Slamič, je Urad skorajda popolnoma osvojil predlog razporeditve vsote, ki sta ga v pismu pristojnemu odborniku De Anni napisali krovni organizaciji SSO in SKGZ.
Glede na kritično finančno stanje manjšinskih ustanov kot posledica reza lanskih prispevkov in na podlagi višje vsote, s katero lahko manjšina letos razpolaga, sta se krovni organizaciji domenili, da po eni strani tokratno vsoto izkoristijo za normalizacijo organiziranosti slovenske narodne skupnosti (ki bi torej imela na razpolago ‘običajnih’ 5.300.000 evrov), milijon dvesto tisoč evrov pa bi uporabili za kritje lanske ‘luknje’. O koristenju ostanka skupne vsote pa je potrebno še premisliti:
SSO in SKGZ bi preostali denar namenila slovenskim organizacijam v videmski pokrajini in spodbudila tako nadaljnje korake projekta Jezik Lingua. Višji vsoti, ki je namenjena organiziranosti manjšine, odgovarjajo namreč manjša sredstva, ki jih zaščitni zakon določa členom glede uporabe slovenskega jezika v javnih upravah (8. člen), in razvoju slovenskih občin videmske pokrajine (21. člen), kar krovni organizaciji obžalujeta. V svojem pismu De Anni sta predsednika krovnih organizacij jasno poudarila, da se pri razporeditvi finančnih prispevkov ne sme oškodovati nikogar.
Ta problem je po mnenju Giuseppeja Napolija kljub zapletenosti procedure rešljiv, veliko bolj oprezen pa je bil do nekaterih predlogov v zvezi z namembnostjo letošnjega ‘ostanka’.
Predsednik SSO Drago Štoka je z zadovoljstvom podčrtal dejstvo, da dekret rešuje v pravem trenuku izredno napeto situacijo, ko bi v manjšini lahko tvegali notranji prepir. Dejal je, da ostaja vodilo krovnih organizacij prepričanje, naj pri tokratni razporeditvi denarnih prispevkov ne oškodujejo nikogar, prav tako pa je potrebno na pravi način ovrednotiti t. i. primarne organizacije naše manjšine in tiste dejavnike, ki si resnično prizadevajo za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Nikakor pa si naša narodna skupnost ne sme ustvarjati utvar, saj je letošnji prispevek izrednega značaja, prav tako osebna politična izkušnja narekuje predsedniku Štoki dokajšnjo natančnost glede popolne formalizacije postopka koristenja tokratnih sredstev. O tem naj bi se dokončno izrekla deželna uprava do petka, 19. aprila, ko se bo tudi v posvetovalni komisiji z glasovanjem končala formalna plat postopka. Štoka bi rad spravil v hram ta rezultat pred deželnimi volitvami, ki bodo, ne glede na končni izid, privedle v prihodnji mandatni dobi do korenito preoblikovanega deželnega sveta: v njem bosta namreč sedeli dve tretjini novih svetnikov, ki bodo zamenjali prejšnjo podkovano garnituro. Po mnenju Rudija Pavšiča je k pozitivnemu razpletu učinkovalo zasedanje vladnega omizja s podtajnikom Rupertom na čelu. Sedaj pa je potrebno nemudoma poiskati primerne rešitve, “da lahko našim organizacijam ponudimo konkretno podporo. Naj konec zakonodajne dobe deželnega sveta ali pa morebitni spori v manjšini nikakor ne ovirajo sklepni korak v pravo smer”. Predsednik SKGZ Pavšič je obenem predlagal, da bi določeno vsoto iz skupnega budgeta namenili ustanovam, ki se trenutno nahajajo v izredni finančni stiski, dejansko Primorskemu dnevniku. Glede tega vidika pa je bilo slišati določene pomisleke direktorja Napolija, ki je problem časnika vključil v splošno klestenje sredstev italijanskega založništva. Vprašanje sredstev medijskega obveščanja je v manjšini veliko bolj razvejeno, je poudaril Janez Povše in poleg Primorskega dnevnika in Novega Matajurja jasno podčrtal še prisotnost našega tednika Novi glas in štirinajstnevnika Dom: tokratni dotok sredstev mora to medijsko pluralnost upoštevati. Oglasila sta se še Iztok Furlanič, ki je predlagal, naj se povišek sredtev raje zamrzne, kot pa da se namenja javnim upravam, in Riccardo Ruttar, ki je predlagal določeno vsoto za upravljanje multimedijskega središča v Benečiji: ta je nastal lani, sredstva so danes neobhodno potrebna, da se lahko požene njegova dejavnost.
Člani posvetovalne komisije so ob koncu seje soglasno sprejeli deželni predlog za porazdelitev sredstev, ki zagotavlja kulturnim ustanovam 5,3 milijone evrov, 1,3 milijone evrov pa bodo krili posledice lanske krize. Določeno je bilo, da preostali znesek trenutno zamrznejo, dokler ne bodo pristojni deželni in predvsem državni organi (Rim mora dejansko odločati glede drugačne namembnosti ostanka) sprejeli drugačna določila: v upanju, da bodo to storili pred novim navalom Grillovih ‘čričkov’…
