Rožnovenska Mati Božja bdi nad nami

Piše: Iva Koršič

Druga številka otroške revije Pastirček v 77. letniku

Pastirčkovi prijatelji so gotovo že prelistali in morda tudi skrbno prebrali oktobrsko številko Pastirčka, ki z jesenskim nadihom opozarja na dobrote, ki nam jih radodarno nasuva vinotok, kot s slovenskim imenom pravimo oktobru, pa tudi na vse njegove pomembne dni (sv. Terezija Deteta Jezusa, zavetnica misijonov, angeli varuhi, sv. Frančišek Asiški, Rožnovenska Mati Božja, ki nas uči, kako moliti rožni venec – nebeški telefon, kot pravi Pastirčkov urednik Marijan Markežič). Oktober nas tudi spodbuja k varčevanju.

Nuša Turk je stkala verze Rožni venec, z njim “Naša misel naj k Mariji /, skrita želja poleti”. Na ta mesec je vezana tudi rubrika Paole Bertolini Grudina Čas za igro, v kateri zajček Timi vabi k dopolnjevanju sličic, da se bo v krogcih prikazalo ime posebnega učitelja, ki vodi naše življenje in nikdar ne pozabi na nas. V rubriki Spoznavajmo Sveto pismo pa Bertolinijeva nagovarja bralce, naj poiščejo ime tiste ženske, ki jo je Boaz vzel za ženo, in naj vse lepo pobarvajo, da bo tako tudi oktobrska številka Pastirčka pravi unikat. V svetopisemskih zgodbah, ki jih je sama ilustrirala, njen mož Walter Grudina pa pridal besedilo, je v središču pozornosti neverni Tomaž, apostol, ki ni verjel, da je Jezus vstal od mrtvih, dokler se ni o tem prepričal na lastne oči. Tudi vzgojni strip, ki sprašuje otroško vest, ali naj nasede razvadam ali naj se jim odpove, sta stkala na posebno privlačen način. Z njim sta nazorno prikazala, kako prav je, da se tudi otroci odrečejo odvečnim stvarem, npr. sladkarijam, še zlasti v tem mesecu, namenjenem misijonom, darovani denar pa naj dajo za uboge otroke, ki nimajo kaj jesti. Revščina se namreč veča tudi pri nas, ne samo v afriških deželah.

Vsak otrok bo ob koncu poučnega stripa lahko napisal svoje občutke ob opravljenem  dobrem delu ali ob sebični misli le nase in se o tem pogovoril s starši. Nova rubrika Kje, kako in zakaj  … Tehnologija razlaga, koliko dela na njivi, v mlinu, v pekarni …  in koliko pridnih rok je potrebnih, da pridemo do kruha, ki vabljivo diši in se zlati na naših mizah. Zdaj, ko se vse draža, je ta razlaga še kako pomembna, da bodo otroci znali ceniti hrano, ki jo uživamo tudi po božji dobroti. Rubrika je zelo uporabna še za šolsko učno uro, prav tako kakor Naravoslovni kotiček za najmlajše, v katerem bodo tokrat mali bralci spoznali liste dreves in tako po njih razlikovali drevesa kot pravi naravoslovci. Vsa drevesa pa nimajo listov, ampak iglice. Tudi z njih lahko razberemo, katerim iglavcem pripadajo. Najmlajši pa bodo med basnimi, ki jih predstavlja Danila Komjanc, spoznali, da nečimrnost vede v slepo ulico. Nečimrna vrana je namreč želela biti lepa kot pisani pav, nataknila si je njegovo perje v rep in zaničljivo zapustila svoje družice. Ko pa se je vtihotapila med pave, so jo tudi ti nagnali, saj jo je razkrinkala njena nezmožnost razprostreti pisano perje in pokazati čudovite barve, kot to znajo pavi. Tako je osramočena ostala sama.

“Mesec šole je za nami, / kaj pred nami? pojejo stihi Zore Saksida v pesmi Prav zares, ki jo je v glasbo prelil Patrick Quaggiato za otroški zbor in klavir. V. T. Arhar pa je avtor nežne Medvedje uspavanke, ki slika skrbno medvedjo mater, medtem ko ziba svojega medvedka. V revijo se vrača rubrika Kar lepo po vrsti, v kateri so primere, ki jih radi uporabljamo tudi v naših pogovorih, npr. krade kot sraka. V njej je deset takih glagolskih primer, ki jih bodo morali bralci pravilno povezati s samostalniki oz. zvezami, ker je nagajivi škrat vse pomešal. Bistre glavice bodo tudi pod naslovom Strašanska kolobocija v naravoslovju morali poiskati, kako se v resnici oglašajo navedene živali, ker je tudi tu škratek Črkec Smrkec vse premešal!

Na oktobrskih straneh Pastirčka se nadaljuje zelo aktualna zgodba izpod peresa Lidije Jarc o zajčkih Puhku in Pikcu, ki raziskujeta svet. Z mamico Sivko sta se vrnila na staro domačijo, potem ko so zbežali z gorečega Krasa. Ker je stara mamina zajčnica pogorela med požarom, so noči prespali kar v hlevu. Podnevi pa so si šli ogledovat pogorelo kraško gmajno. Kako grozljivo je bilo med požarom v vročem in izredno suhem poletju, ko je gorel gozd tudi zaradi nemarnosti ljudi, ki včasih namerno požigajo, jim je pripovedovala veverica Ica, ki bo zajčkoma še marsikaj razkrila o Krasu.

Tenkočutna likovna umetnica Vesna Benedetič je dve Pastirčkovi strani napolnila z razlago in barvnim prikazom, kako narediti okusen toast z avokadom, ki mora biti zrel, a ne premehak. Prav tak, kot sta si ga izbrala njen Medo in Zajček. Na ostalih dveh straneh pa prijazna miška in mucek predstavljata namizni trikotni organizator (na sliki). Za spretne prstke je Benedetičeva nazorno narisala, kaj potrebujejo za njegovo izdelavo.

Packo Walterja Grudine drvi v šolo in v mislih našteva, kaj vse je dal v šolsko torbo, a verjetno je pozabil najpomembnejše: zvezke in knjige! Med 48 risbicami raznolikih tematik in tehnik, ki bogatijo Pastirčkovo pošto, sta tudi zapis in fotografija, ki so ju Pastirčku poslali učenke in učenci 4. in 5. r. OŠ A. Gradnik Števerjan. Obiskali so namreč Kostanjevico nad Novo Gorico in tam jim je gospa Mirjam Brecelj razkazala zanimivosti v cerkvi in kripti ter Škrabčevi knjižnici, ki hrani tudi Bohoričevo slovnico.

Preberi tudi

80 let Marijinih sester v Gorici

Kristjani in družba

Jezuitski kolegij v Ljubljani

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme