Romana Kranjčan – Vonj po ljubezni (ZKP RTV Slovenija, 2008)
Enogastronomski pridevniki so večkrat prikladni za glasbeno govorico kakor za vse aktivnosti, ki jih človek skuha z vsem svojim obstojem. Ne pozabimo na Tomaža Akvinskega, ki je dvojico duša-telo imel za neločljivo, in prav vsak posameznik, ki je duša in telo hkrati, ima svojo barvo, okus, vonj. Pojem “civiliziranega” novotisočletnika je sterilnost, naš naravni habitat postaja bolnišnica – zakaj? Ali si lahko dovolimo 'snobirati' tisto, kar podreza čutnice, kar dobro dene nosu in jeziku, češ da je zlobna umazanija? Mislim, da bi bilo škoda nas in okusnega, dišečega sveta.
Slovenska pevka Romana Kranjčan je leta 2008 zbrala dišečo druščino tekstopiscev in “glasborekov”, ki so reinterpretirali večno zgodbo ljubezni, ki nas združuje. Kako “pocukrano” in prežvečeno, boste rekli, tale jed ni “za na mizo”. Pa ni tako. Kar dobro izveden obed ponuja deset hodov brez odvečnih banalnosti o universal love ali i love the world. Ljubezen je stvar večernih sprehodov, vsakdanji čar starega para, tekstovna struktura zapečene torte, ki je trda zunaj in mehka znotraj. Čustev se preveč bojimo, Romana pa nam nežno prepeva, saj se ne boji svojega notranjega glasu. Glasba desetih pesmi, ki dišijo s plošče, nas s harmoniko popelje v Pariz ob bregove Sene, v ritmih tanga v močne ljubezni latinske Amerike, z violino zajadramo v panonske ravnice, orkester za ples nam zaigra swing, da bi bila zadnja skladba večera nežna klavirska skladba za vse, ki otožni poslušamo glasbo za mizo tam zadaj v kotu. Lepo je, ko se vse te sestavine odlično mešajo v slovenskem popevkarskem loncu.
Besedila so pisali Boris A. Novak, Feri Lainšček, Kajetan Kovič, Andrej Rozman Roza, Desa Muck, Ksenija Šoster Olmer in Jera Ivanc, glasbo pa “muskonterji” Lojze Krajnčan, Kaja Draksler in Janez Dovč. Celotno “bio” večerjo, brez sintetičnih zvokov, “trendovskih” emulgatorjev in brez škropiva, so prepričljivo interpretirali: Jaka Pucihar (klavir), Kaja Draksler (klavir), Janez Dovč (harmonika), Primož Grašič (kitara), Saša Olenjuk (violina), Jure Pukl (saxofon), Aleš Avbelj (bas), Kristijan Krajnčan (bobni) in godalni kvartet Ethnodelia.
Šansoni Romane Kranjčan prepričajo na vsebinskem “terenu”, ki ga danes rešujejo z denarnico. Ljubezen in medčloveški odnosi so sestavine našega življenja in prav je, da poznamo njihova prava razmerja. Tokratna glasbena diva je ob izidu izjavila: “Spoznala sem, da neizmerno uživam, da sem ženska, da sem včasih ranljiva, kadar hočem močna, materinska in predvsem emocionalna”. Vsak vonj ima svoj dom!
Jernej Šček
