Resnobni postni čas nas vodi do Velike noči

Sedma številka otroške revije Pastirček v 77. letniku

Kratkonogi svečan se je skupaj z norčavim pustom poslovil od nas. K nam prihaja suseč-marec z resnobnim obrazom, saj je to čas posta in globoke priprave na največji krščanski praznik, Veliko noč. V tem mesecu lahkotno pripleše k nam pomlad, ki prebuja klice življenja v od zime otopeli naravi. Po zgledu kmetov, ki obrezujejo trte in sadno drevje, da bodo obrodili obilo sadov, moramo tudi mi odrezati v svojem življenju vse tisto, kar nas ovira pri tem, da postanemo boljši in bolj vredni praznovanja Kristusovega vstajenja. Tudi na to opozarja Pastirčkove bralce urednik revije Marijan Markežič v svoji beležki v sedmi, marčni številki. V njej spomni Pastirčkove prijatelje, naj pomislijo, kako bodo presenetili očete za njihov praznik 19. marca, ko goduje sv. Jožef, in mame 25. marca, na materinski dan, praznik Gospodovega oznanjenja, ko se Bogu zahvaljujemo za svoje starše, kot lepo vabi zapis Dan staršev na tretji Pastirčkovi strani. Zgodbe iz Svetega pisma, ki jih na otrokom razumljiv način predstavljata Walter Grudina z besedo in Paola Bertolini Grudina s svojimi ljubkimi, nežnimi ilustracijami, bralca tokrat povedejo v čas, ko se je Jezus, ob bližajoči se pashi, na osličku peljal v Jeruzalem in so ga prebivalci veselo pozdravljali s palmovimi vejami. Na oljčno nedeljo, ki že naznanja Kristusovo trpljenje, tudi mi pripravimo oljčne vejice in jih nesemo blagoslovit. Ime Jezusovega izdajalca se bo izrisalo iz pravilne rešitve križanke, ki jo je Paola Bertolini Grudina tako privlačno namenila rubriki Spoznavajmo Sveto pismo. S simpatičnim zajčkom Timijem ista avtorica nagovarja otroke, naj iz “posebne mreže” izluščijo imena Jezusovih apostolov. Obe njeni rubriki komaj čakata tudi na to, da jih pridne risarske roke odenejo v čudovite barve.

V sedmi številki Pastirčka bodo ministranti-strežniki z rešitvijo posebnega kviza preverili, ali so dobro podkovani v dejavnem spremljanju bogoslužnih obredov.

Za postni čas je še posebej prikladna basen Lakomni pes, ki jo predstavlja kot dopolnjevanko Danila Komjanc. Lepo uči, da ne smemo biti nevoščljivi drugim, ker bomo plačali kazen za to, kot se je zgodilo požrešnemu, zavistnemu psu!

Svež pomladni dih veje iz pesmice Marec, ki jo je stkal V. T. Arhar, ljubko pa likovno prikazala Danila Komjanc.

O pomladi, tem krasnem letnem času, v katerem spet vse zacveti, piše likovna umetnica Vesna Benedetič. Po našem koledarju se pomlad začne 21. marca, ko beležimo tudi dan poezije in svetovni dan gozdov, po starem julijanskem koledarju pa se je začenjala 12. marca, “ko praznujemo gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo”. To je “slovenski dan ljubezni in svetlobe”. 

Zapis je Benedetičeva opremila s krasno ilustracijo, v kateri Medo in Zajček objemata drevo sredi gozda, polnega poživljajoče svetlobe. Ob njiju je tudi umetničin priljubljeni rdeči ptiček ramatou. Za spretne prstke pa je tokrat pripravila pravo presenečenje: barvno vrtnarjenje!

Veselje in radost izžareva tokratno nadaljevanje zgodbe o dveh bratcih, zajčkih Pikcu in Puhku, ki sta doživela … rojstvo telička! Lidija Jarc je v zgodbico mimogrede nasula kar nekaj zanimivosti iz živalskega sveta, ki jih morajo otroci poznati. Npr. katere so mesojede živali, kakšne so, ko se rodijo; pa še nekaj pomembnega je poudarila: da mladičkov divjih živali ne smemo božati, ker mamice ne bodo več prepoznale njihovega vonja in jih zato zapustile. Prikupno ilustracijo je pridala Monica Quaggiato. Izpod peresa Nuše Turk je izšla bolj žalostna zgodbica o prijaznem mucku Rubiju, ki mu je bilo usojeno zelo kratko življenje. Pripovedi je dodala fotografijo svojega ljubega Rubija. O polhovi naglici spregovori pesmica Zore Saksida, ki jo je za otroški zbor in klavir uglasbil Patrick Quaggiato; njemu ustvarjalnega navdiha res ne manjka!

Kljub postu se Pastirček slaščičar mota po kuhinji in pripravlja tiramisu’, saj vendar “ne more biti križem rok 40 dni!” Pa poskusite še vi pripraviti to sladkarijo po Katerininem in Graziellinem receptu.

Otroci komaj čakajo, da bo Velika noč, saj jih mičejo tudi velika čokoladna jajca v vabljivo pisanih ovojih. Iz česa pa pridobivamo čokolado, ki gre tako v slast tudi odraslim, nazorno prikazuje z besedo in sliko Pastirčkova rubrika Kje, kako in zakaj …

Pacek, čigar ustvarjalni očka je Walter Grudina, se je odločil, da bo tokrat kar tiho, ker smo iz šaljivega pusta, pri katerem so neumnosti doma, prešli k resnemu postu.

V Pastirčkovi pošti so poleg lepih risbic, ki še prikličejo v spomin pustne dni, a nas opozarjajo tudi na dogodke na Oljski gori in Kalvariji, trije daljši zapisi, ki so jih poslali učenci OŠ A. Gradnik, Števerjan, in tretješolci OŠ A. Sirk, Sv. Križ. Števerjanske učence je 2. februarja obiskal prof. dr. David Bandelj, ki jim je, navezujoč se na dan spomina, razkril, kakšne občutke je imel, ko je z dijaki obiskal taborišče Auschwitz.

Učenci iz Sv. Križa pa so opisali vtise, ki so jih imeli ob obisku Gorice (Nataniela Pernarčiča je npr. najbolj očaral goriški grad).

Na Travniku so zavili v Katoliško knjigarno in se mudili tudi na uredništvu Pastirčka: Marijan Markežič jim je med nizanjem zgodovinskih podatkov o reviji pokazal tudi dragocen izvod Pastirčkovega predhodnika Jaslice.