Bodi človek

Resničnost ima več obrazov

Resničnost ima več obrazov

Piše Andrej Vončina: O Veliki noči - v celoti

Ko se bližajo velikonočni prazniki, ima človek večjo priložnost premišljevati o tem, kaj sploh praznujemo, oz. še bolj o tem, kaj ljudje danes praznujejo ob teh praznikih. Seveda je porabniška komponenta praznovanja jasno navzoča, pa ne le pri nekaterih, pa bi jih zato morali gledati zviška – porabništvo je del nas vseh, je torej navzoče tudi pri še tako dobrih kristjanih, pri posvečenih in še kom. S to zadevo se da se boriti, zato pa tudi imamo postni čas, kjer je ena od skušnjav, ki se ji moramo z Gospodom postaviti po robu, prav ta. Druga zadeva je tista, ki tu bolj skrbi, to pa je to, da se je naše praznovanje Velike noči pravzaprav zreduciralo na le en vidik, na praznovanje vstajenja. Še to vstajenje pa ni Kristusovo, temveč le še Jezusovo vstajenje.
Celostna Velika noč
Velikonočna skrivnost je, kot nas lepo uči naša vera, trpljenje, smrt in vstajenje, ne moremo tu narediti kar neki “reductio ad unum”. Rečeno drugače, to pa je še kako navzoče v našem življenju, – ni prave ljubezni brez boja, ni pravega boja brez požrtvovalnosti oz. žrtve, čemur sledi tudi to, da mora nekdo umreti, da bi nekdo drug živel. To so pravzaprav že naravne zadeve našega življenja, tega pa pravzaprav ni, če ni tega, kar smo dejali. Najbrž smo se mnogi, če že ne vsi, srečali kot mladi s tistima značilnima vprašanjema, ki sta pa, žal, navadno ostali brez odgovora s strani tistega, ki ju je zastavil, namreč: “Kdo je Kristus zate, za tvoje življenje”? Spet je bilo navadno tako, da je bil namesto “Kristusa” tam raje “Jezus”, ampak vendarle. Zagotovo gre za dve ključni vprašanji, ki pa si ju velikokrat kar tako brez zveze zastavljamo, pač toliko, da se mlad človek morda nekoliko zgane, a danes tako ali tako ni več pomembno, da iščemo tudi odgovore, ampak le, da iščemo, da sprašujemo…
Pravi pogled na življenje
Četudi naš Gospod resnično ni imel snemalnika zvoka, pa sam vendarle še vedno, in sicer na podlagi Svetega pisma in izročila, verjamem, da je neke reči vendarle izrekel, med drugim tudi to, kdo in kaj on je. Pravi, da je “pot, resnica in življenje” oz. z eno besedo “življenje”. Če kdo išče smisel, potem je tudi to, ker je “Logos”, torej je tudi smisel oz. Smisel. Brez njega sploh nič ne bi bilo (“… in je po njem vse ustvarjeno”). Kristusove besede so “besede večnega življenja”, sploh tiste, ki se stalno ponavljajo in niso le na papirju, po katerih celo on sam deluje tudi danes, njegovo poživljajočo moč pa lahko izkusimo v krščanskem življenju. Ko govorimo o “življenju v milosti”, to pomeni, da vernik lahko stopi še na višjo raven življenja, ki ni navadno, ni zgolj obstoj in bivanje na tem svetu (biološko življenje), temveč je še več od tega, je življenje v polnosti, je celostno življenje. Kristus sam pravi, da nam samo biološko življenje pravzaprav nič ne koristi samo po sebi, saj smo tako z besedami psalmista le “podobni živalim, ki poginejo”. Potrebujemo moč, ki ni le človeška in zemeljska, ki ni le neka “energija”, kakršno mnogi iščejo, temveč je več od tega – to vse sicer predpostavlja, a tudi presega. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

02.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!