Resničen primer ali nov poizkus odstranitve Janeza Janše
Slovenija je ponovno v političnem krču, v ozračju, polnem napetosti, nestrpnosti, obtoževanj med politiki in drugih dogodkov, značilnih za politično krizo. Poglavitni razlog in povod zanjo je bilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije s trditvijo, da sta predsednika obeh največjih političnih strank, Pozitivne Slovenije in Slovenske demokratske stranke, Zoran Janković in Janez Janša, vpletena v korupcijo in bi zaradi tega morala prevzeti politične posledice in odgovornost. Odstopila naj bi s sedanjih funkcij. Kar zadeva predsednika SDS in premierja Janeza Janšo, je Komisija zapisala, “da se je njegovo premoženje od leta 2004 dalje nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za vsaj 210.000 evrov”.
Poročilo in navedbe komisije, ki zavrača kakršen koli ugovor ali uporabo pravnih sredstev zagotovljenih v slovenski ustavi, so naletele na buren odziv politike in tudi javnosti, ki je že dolgo zaskrbljena in ogorčena zaradi obsega in razširjenosti korupcije v Sloveniji. Predsednikovi partnerji v vladni koaliciji so najprej zahtevali razjasnitev primera, kar je premier napravil, a s pojasnili niso bili zadovoljni, zaradi česar so se poenotili v zahtevi, naj Janez Janša odstopi. Najbolj vztrajno je takšno zahtevo ponavljal in ponavlja Gregor Virant, predsednik stranke Državljanska lista in predsednik parlamenta. Velja za velikega nasprotnika Janeza Janše, s katerim sicer Državljanska lista sodeluje v vladi. Dodajamo, da je Komisija za preprečevanje korupcije Gregorja Viranta vnaprej obvestila o objavi poročila zoper Janeza Janšo, kar je bilo po oceni pravnega izvedenca Mira Cerarja nedopustno.
Postopno pa so v politiki in javnosti začeli bolj umirjeno, bolj stvarno in celoviteje ocenjevati omenjeno poročilo komisije za preprečevanje korupcije. Objavljeni so bili komentarji Janeza Janše, civilno-družbene organizacije, zbora za republiko, inštituta Jožeta Pučnika ter pravnih strokovnjakov oziroma nekdanjih ministrov za pravosodje, dr. Lovra Šturma in dr. Aleša Zalarja. Janez Janša izjavlja in ponavlja, “da nima težav s podatki o svojem premoženju. Po skoraj 35 letih delovne dobe je moje celotno premoženje vredno manj kot 300.000 evrov, izvor vsega pa sem komisiji dokazal in razložil”. Sam meni, “da je bil namen poročila ustvariti politično napetost v Sloveniji in s tem omogočiti vzdušje za odstranitev njega in njegovih privržencev, se pravi celotnega desnega pola politike, z oblasti in območja vpliva v državi. Čas objave poročila komisije za preprečevanje korupcije je bil premišljeno in preračunano izbran. Objavljeno je bilo neposredno pred t. i. drugo vseljudsko vstajo v Ljubljani z očitnim namenom vzpodbujati nestrpnost in vzdušje linča”. Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar je presenečena in zaskrbljena, “ker gre za obsodbo predsednika vlade, ki mu ne priznajo pravice do obrambe. Ustava zanjo zagotavlja jamstva, kot so možnost pritožbe, možnost ugovorov in druga, vendar Komisija vsega tega ni upoštevala. Posledice pa so zelo, zelo hude. Uporabljajo se tudi različni vatli, torej merila in razlage v različnih primerih. To pa zagotovo ni dobro”. V Sloveniji naj bi delovala in odločala Komisija kot nekakšen inkvizicijski organ, ki po mnenju publicista Roberta Kašeta, zapisanem na spletni strani Drugi svet, nima tako velike teže, da bi smela tako temeljito posegati v razmere na političnem prizorišču in celo zamajati trdnost oblasti in države. Na pravne in ustavne pridržke in pomanjkljivosti poročila komisije za preprečevanje korupcije sta opozorila tudi znana pravnika iz obeh političnih taborov, nekdanja ministra za pravosodje, dr. Lovro Šturm in dr. Aleš Zalar. Dr. Lovro Šturm je v svojstvu predsednika civilno-družbene organizacije, zbora za republiko, dodal, “da je poročilo komisije za preprečevanje korupcije politično motivirano, Komisija pa se je v svojih razlagah tudi sprenevedala”.
V politiki, tudi v Sloveniji, stranke seveda ubirajo svoja pota, tudi tako, da zakone, pravni red in pravice pogosto podrejajo svojim povsem praktičnim (pragmatičnim) koristim in ciljem. O usodi sedanje vlade odločajo koalicijski partnerji. Možnosti za premaganje oz. odpravo krize je več. Morda z umikom Janeza Janše s predsedniške funkcije in izbiro drugega mandatarja, kar pa je ob podpori, ki jo uživa v svoji stranki in v celotnem t. i. taboru slovenske pomladi, malo verjetno. Nekateri predlagajo oblikovanje nekakšne strokovne oz. tehnične vlade, ki bi izvajala izvršilno oblast do novih predčasnih državnozborskih volitev. Državljanska lista Gregorja Viranta je premierju postavila ultimat, da v roku desetih dni odstopi, predlaga novega mandatarja za predsednika vlade, ali pa, da vlada zahteva zaupnico v parlamentu. Če bi se zgodilo tole, ponavlja Gregor Virant, bo sedem poslancev državljanske liste glasovalo proti vladi. Zoran Jankovič, predsednik največje parlamentarne stranke Pozitivna Slovenija, pa je na strankinem kongresu preteklo soboto, morda zaradi trditev in obtožb, vsebovanih v poročilu komisije za preprečevanje korupcije, sporočil, da bo svoj položaj predsednika stranke začasno zamrznil. Iz vodenja stranke pa se bo umaknil samo do volilnega kongresa Pozitivne Slovenije, ki naj bi bil že čez nekaj mesecev. Trdno pa je odločen ostati župan Ljubljane.
Kronika političnega vrenja, v katerem Slovenija zagotovo nadaljuje tudi iskanje prave smeri v trajno in resnično demokracijo, pa je polna tudi drugih aktualnih in pomembnih dogodkov. Informativni tednik Reporter je objavil pogovor s kardinalom dr. Francem Rodetom, v katerem je naš cerkveni dostojanstvenik ocenil tudi afero, ki jo je zoper njega uprizoril največji slovenski dnevnik Delo. Dejal je, “da je njegovo “dramo” spremljal tudi papež Benedikt XVI. Pred Božičem mu je na sprejemu dejal, da mu je razplet afere v posebno zadoščenje”. Kardinal dr. Franc Rode ne verjame, da se pri časniku Delo zavedajo, kakšno podobo o Sloveniji so z afero o njegovem očetovstvu poslali v svet. Glede aktualnih dogodkov pri nas je omenil, “da je na nacionalni televiziji z muko spremljal, kako so z revolucionarnim zanosom napovedovali vseslovensko vstajo”. Meni, “da protesti na ulicah in trgih niso tako spontani, kakor je videti”. O Borutu Pahorju pravi, “da je prvi predsednik Slovenije, ki ima možnosti, da se bo v njem prepoznala vsaj krepka večina Slovencev”.
Časnikarju Dejanu Karbi, piscu člankov o kardinalu dr. Francu Rodetu in o njegovem očetovstvu, je pred nekaj dnevi predsednica uprave časopisa Delo Marjeta Zevnik odpovedala zaposlitev, to je delovno razmerje. Svojo odločitev je utemeljila s poudarkom, “da z odpovedjo zaposlitve varujejo ugled in verodostojnost časopisa Delo”.
Marijan Drobež
