Razhajanja glede modela zastopanja Slovencev v Rimu

Poslanska zbornica je zavrnila predlog SSk, DS pa je amandma umaknila iz protesta

Petindvajset let po sprejetju zaščitnega zakona 38/2001, ki v 26. členu predvideva olajšano izvolitev kandidatov slovenske narodne skupnosti v senat in poslansko zbornico, njegova uresničitev ostaja nedosegljiva. Prejšnji teden je poslanska zbornica ob obravnavi sprememb volilnega zakona znova razpravljala tudi o zastopstvu Slovencev v Rimu. Politične stranke so tudi tokrat pred zaščito jezikovne manjšine postavile strankarske interese.

Slovenska skupnost (SSk), ki v Rimu nima svojega predstavnika, je svoj predlog za olajšano zastopstvo vložila s podporo Južnotirolske ljudske stranke (SVP) in Union Valdôtaine (UV). Amandma, ki so ga podpisali poslanci Steger, Gebhard, Schullian in Manes, je poslanska zbornica zavrnila. Demokratska stranka (DS), ki je amandma pripravila na pobudo senatorke Tatjane Rojc, ga je pred obravnavo protestno umaknila.

Predlog SSk je poslanska zbornica zavrnila

“Žal ni prišlo do soglasja vseh strank parlamentarne večine, predvsem ker bi odobritev predloga SSk pomenila odvzem enega poslanca, ki pripadajo naši deželi, saj se na podlagi veljavnih ustavnih določb poslanski sedeži delijo na deželni ravni in jih ni mogoče črpati iz vsedržavne kvote vseh 400 poslancev, kot npr. velja za Italijane v tujini.” Tako je takoj po glasovanju v poslanski zbornici v tiskovnem sporočilu napisal predsednik SSk Damijan Terpin.

SSk se je o svojem predlogu dalj časa pogovarjala z zunanjim ministrom in vsedržavnim tajnikom stranke Forza Italia Antoniem Tajanijem, operativno pa je zadevo vodil njegov namestnik, poslanec Stefano Benigni, ki je predlog SSk predstavil na soočenjih strank parlamentarne večine. Kot pravi Terpin, so “stranke politične večine prvič sploh resno vzele v poštev amandma o olajšanem zastopstvu in o njem razpravljale”. Nekateri nasprotniki amandmaja SSk so nasprotovanje utemeljili z relativno majhnim številom Slovencev v državi, v odgovor pa jim je SSk predstavila model zastopništva v Sloveniji, kjer ima italijanska manjšina z manj kot 2000 volilcev zagotovljena dva predstavnika v 90-članskem parlamentu, “zato bi bil vpliv slovenskega poslanca v 400-članskem rimskem parlamentu bistveno manjši”, pojasnjuje Terpin.

Terpin se ob tem zahvaljuje vsem politikom, ki so izkazali posluh za temo zastopstva, med drugimi predsedniku vlade RS Janezu Janši in zunanjemu ministru Tonetu Kajzerju za podporo na zadnjih diplomatskih srečanjih z italijanskimi sogovorniki.

Pogled senatorke na glasovanja

Amandma DS, ki sta ga podpisala tržaška poslanca Serracchiani in Cuperlo, poslanska zbornica ni obravnavala. Celotna opozicija se je med obravnavo odločila umakniti skoraj vse svoje amandmaje. Kot je pojasnila senatorka Tatjana Rojc, je do tega prišlo “zaradi težkih glasovanj, ki so se dogajala v poslanski zbornici”. Kot nam je povedala, pa je poslanec iz liste Bratje Italije ob predstavitvi amandmaja parlamentarnim skupinam predlogu nasprotoval, češ da garantira zastopstvo in ga ne samo olajša, kot predvideva zaščitni zakon.

Ker je bil amandma umaknjen, je poslanka Serracchiani vložila predlog sklepa, s katerim je vlado pozvala, naj pripravi ukrepe za učinkovitejše politično zastopstvo slovenske narodne skupnosti. Kot je povedala Tatjana Rojc, je bil sklep po vsebini sličen umaknjenemu amandmaju. Poslanska zbornica ga je zavrnila, česar senatorka ni pričakovala.

Tajnica SSk Fulvia Premolin je predlog DS označila za “neizvedljiv”, kot smo poročali že v prejšnjih številkah. Vprašanje, kako zagotoviti, da bi bil izvoljeni predstavnik dejansko pripadnik in zagovornik slovenske narodne skupnosti, bi po mnenju Tatjane Rojc rešili s “podpisom na lastno odgovornost”. Ob tem je dodala: “Mislim, da se med seboj tudi toliko poznamo, da vemo, kdo bi lahko bil kandidat in če bi bil kandidat tudi predstavnik slovenske narodne skupnosti.” Ne vidi nevarnosti, da bi bil izvoljen kandidat, ki Slovencem ne bi bil naklonjen. “Zakaj nevarnost? To je demokracija in potem je odgovornost vsakega volivca, da izbere pravega kandidata,” je poudarila. Za izvolitev predstavnika Slovencev v Italiji bi odločali vsi italijanski državljani, ne le pripadniki slovenske skupnosti.

V SSk začudeni nad ostrim govorom DS

Predsednik Terpin je izrazil začudenje, da je DS svoj predlog za izvolitev slovenskega poslanca umaknila še pred glasovanjem. “Pomeni, da so se najbrž tudi sami prepričali o neizvedljivosti takšnega modela,” je zapisal. Še bolj pa je začuden nad ostrim govorom zoper predlog SSk zastopnice DS Serracchiani, ki je pri podajanju mnenja stranke izrazila zaskrbljenost, ker naj bi se s tem slovenska manjšina izolirala od preostale politične skupnosti. “Po oceni SSk gre za povsem neutemeljene in nedopustne očitke zoper predlog, ki bi v resnici omogočil izvolitev parlamentarnega zastopnika manjšine, saj bi ga končno svobodno izbrali pripadniki naše narodne skupnosti in ne, kot se še dogaja, rimski vodje italijanskih strank,” so zapisali v tiskovnem sporočilu.

Cilj naj bi bil enak

Po mnenju senatorke mora biti predstavnik slovenske narodne skupnosti dejaven v celotnem političnem prostoru in ne le pri vprašanjih, ki zadevajo manjšino. Zdi se ji reduktivno “skrčiti vse skupaj na etnični geto”. Po njenem mnenju bi se poslanec, izvoljen z “etične liste”, kot je poimenovala morebitno listo slovenske narodne skupnosti, ukvarjal “samo z zadevami, ki so strogo vezane na Slovence”. Na deželni ravni se sicer svetnik, ki je prav tako izvoljen na samostojni slovenski listi, ne posveča le potrebam narodne skupnosti. Po besedah senatorke ta sodeluje pri vseh političnih vprašanjih, ker je “vezan tudi na stranko, ki se je odpovedala enemu svojemu predstavniku zato, da je dala mesto predstavniku slovenske skupnosti”.

Predlog SSk, kot pravijo iz vrst stranke, temelji na podobnem mehanizmu, kot velja za izvolitev slovenskega predstavnika v Deželni svet FJK. Ključna razlika je v tem, da mora slovenska lista na deželnih volitvah skleniti dogovor z večjo stranko, medtem ko takšna povezava v predlogu za parlamentarne volitve ni bila predvidena, s čimer se senatorka ne strinja. Prav v tem vidijo predstavniki SSk možnost, da se predstavnik Slovencev poveže z vladajočo koalicijo in si dosežke za skupnost zagotovi s sodelovanjem s tistimi, ki imajo odločilno večino.

Kako naprej?

Demokratska stranka namerava po isti poti nadaljevati tudi v senatu. Tatjana Rojc je napovedala, da bodo tudi tam vložili enak amandma in ga ponovno utemeljili. Ob tem pa meni, da novi volilni zakon najverjetneje ne bo sprejet. Po napovedih politologov se bo namreč “ustavil na poti med obravnavo v senatu in konkretnim izglasovanjem”, razlog za to pa vidi v neenotnosti parlamentarne večine. Da naslednji koraki na poti novega volilnega zakona niso še jasni, je prepričan tudi predsednik SSk Terpin. “Če bo vladna večina namerava vztrajati pri amandmaju o uvedbi preferenčnih glasov, so možne spremembe tudi v zvezi z drugimi vprašanji, vključno z našim zastopstvom.” Terpin je tudi prepričan, da je “znotraj aktualnih ustavnih okvirov model, ki ga zagovarja SSk, tudi edini, ki ga danes lahko sploh uporabimo. Ta model je že vključen v volilnih zakonih za evropske in za deželne volitve FJK, vključen pa že vsaj 35 let tudi v zakonu za parlamentarne volitve in se je doslej konkretno uporabljal na Južnem Tirolskem z vstopnim pragom za manjšinske stranke pri 20 %.”