Prof. Jože Peterlin (1911-1976)
Letošnji 47. Študijski dnevi Draga so potekali v svečanem ozračju, ob 100. obletnici rojstva ustanovitelja Drage prof. Jožeta Peterlina, kulturnika, gledališčnika, organizatorja in publicista, ki velja za eno najmarkantnejših osebnosti povojnega slovenskega javnega življenja na Tržaškem. Ob tej priložnosti je bil ustanovljen ter je začel delovati nagradni sklad z njegovim imenom in sta bili podeljeni prvi dve nagradi, in sicer avtorju tega prispevka, za dolgoletno delo na področju osveščanja slovenske javnosti o dogajanjih ob zahodni meji in zamejstvu v preteklih desetletjih ter za krepitev odnosov med matico, zamejstvom in zdomstvom, ter Slovenskemu prosvetnemu društvu Mačkolje, za dolgoletno požrtvovalno delo pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture v duhu krščanske omike kot tudi za vzorno skrb za razvijanje prostovoljnega dela.
Kratek curriculum vitae
Prof. Jože Peterlin se je rodil na Vinjem Vrhu pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in nato diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam je bil najprej prefekt v Marijanišču in nato tajnik na Teološki fakulteti. Hkrati pa je sodeloval kot gledališki kritik pri Slovencu, kot član odbora slovenskih radijskih postaj in kot urednik za narodoslovje. Leta 1945 je kot begunec preko Koroške in taborišča v Monigu pri Trevisu prispel v Trst, kjer je ustvaril svoj veliki življenjski opus in z njim neizbrisno zaznamoval slovensko družbeno življenje na Tržaškem, kjer je še v zrelih letih mnogo prezgodaj dobesedno omagal sredi dela.
Življenjski opus in njegov družbeni pomen
S sodelavci in prijatelji je v hudih povojnih časih s skromnimi sredstvi postavil na noge vrsto še delujočih kulturnih ustanov in projektov, ki so predstavljali pomembne temelje slovenske kulture. Najprej je svoje izkušnje in znanje ponudil Zavezniški vojaški upravi, ko se je v prvih povojnih letih lotila obnavljanja, pod fašizmom ukinjenih srednjih šol, kljub bojkotu italijanskih oblastnih in političnih krogov in celo levo usmerjenih manjšinskih vodstev, ki jim politična usmerjenost obnoviteljev šol očitno ni šla v nos. Ustanovil je Radijski oder (1946) , ki je desetletja ponujal svojim poslušalcem na obeh straneh meje skoraj popoln izbor slovenske gledališke ustvarjalnosti, vzgojil nekaj generacij radijskih igralcev in napovedovalcev in jih vključil v Slovenski oder, ki je bil organizator nepozabnih večerov (Taborov) na Repentabru. Slovenska prosveta kot osrednja katoliška kulturna ustanova na Tržaškem je zaživela leta 1952. Iz nje je zrasel Slovenski kulturni klub kot priljubljena pripravnica mladih za vstopanje v družbeno življenje v duhu krščanskih vrednot, ki jih nikomur ni vsiljeval, in v duhu zavezanosti demokraciji ter zvestobe slovenstvu. Istočasno je zaživel tudi mladinski list Mlada setev in za njim revija Mladika (1957) , ki je preživela vse viharje in je danes ugledna in najstarejša slovenska revija v zamejstvu. Ustanovil je tudi kulturno društvo Finžgarjev dom na Opčinah, ki je že desetletja osrednje prizorišče Študijskih dnevov Draga. Kot gledališki kritik je vsa povojna leta spremljal in ocenjeval delo Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. S sodelavci je nato ustanovil Društvo slovenskih izobražencev, ki je s svojimi ponedeljkovimi večeri v ulici Donizetti postalo in ostaja gonilna sila kulturnih in družbenih pobud na Tržaškem.
In na koncu je Peterlin zapustil temu prostoru svojo enkratno dediščino, ki ji je ime Študijski dnevi Draga, ki je bila zgodnja zibelka slovenske demokratične misli in slovenske državnosti. Na njej so namreč demokrati in domoljubi iz matice, zamejstva in zdomstva že sredi 60. let prejšnjega stoletja, pod budnim očesom, pritiski in grožnjami Udbe, začeli resno razmišljati in delovati v smeri vzpostavitve neodvisne demokratične slovenske države, iz česar se je potem rodila tudi ideja Slovenskega svetovnega kongresa. In to se je dogajalo v času, ko so v Sloveniji zaradi podobnih pobud ljudi postavljali pred sodišča zaradi rušenja ustavnega reda, a smo potem to vizijo v 90. letih vendarle uresničili. Na Dragi je Peterlin kot katoličan in demokrat s svojo dialoško držo ponujal roko vsem dobronamernim sogovornikom, kot je o njem lepo zapisala Mladika, in tako tlakoval pot spravi, kljub odporom levice in občasnemu nerazumevanju v lastnih vrstah. Dr. Štuhec je v zamejskem tedniku Novi glas zapisal, da je bila Draga “kraj idejnega bliska, osebne srčnosti, kulturnih širin, filozofskih globin, teoloških preseganj, družbenih analiz in političnega oporečništva …”
Tako je prof. Jože Peterlin, še skoraj štiri desetletja po smrti v matici povsem zamolčan, zaradi nekdanjega zatohlega enoumja, ki se je po sili inercije zavleklo tudi v tranzicijo, tudi eden izmed pomembnih tvorcev gigantskih zgodovinskih premikov, ki jih je slovenski narod doživel na prelomu stoletij. Njegov pomen daleč presega manjšinski okvir in ga bo morala matična Slovenija nekoč primerno in pošteno ovrednotiti.
Milan Gregorič
