Priznanje Hadrijanu Corsiju za delo v slovenski skupnosti
Černetovo nagrado so števerjanskemu gospodarstveniku, politiku in kulturniku podelili za življenjsko delo
V negotovih časih in v razmerah, ko se zdi, da je opornih točk vse manj, smo potrebni zgledov in dokazov, da napori niso zaman in da so ideali vodilo, ki mu moramo ostajati zvesti. Černetova nagrada, ki jo je za leto 2025 prejel Hadrijan Corsi, “ni le priznanje zanj, temveč želi biti tudi spodbuda vsej naši skupnosti”, je na podelitvi 26. decembra v števerjanski cerkvi po praznični maši povedal Ivo Jevnikar, član komisije, ki pod okriljem Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta podeljuje istoimensko nagrado.
DOLGOLETNO PRIZADEVANJE NA POLITIČNI, KULTURNI IN GOSPODARSKI RAVNI
Hadrijan Corsi je 38. Černetovo nagrado prejel za življenjsko delo v korist zamejske, slovenske in širše skupnosti na področju javne uprave, politike, gospodarstva in cerkvenega življenja. Rojen na Humu, vse od otroških let živi v Števerjanu, kjer je odrastel v zavedni družini. “Oče je iz domoljubja šel v partizane, a ni sprejel novega komunističnega enoumja,” je med prebiranjem krajše predstavitve nagrajenca povedal Jevnikar. Corsi se je v Gorici šolal na učiteljišču, po maturi pa se je kmalu usmeril v podjetništvo in trgovino. Ob delu je skrbel za povezovanje gospodarstvenikov; bil je med pobudniki Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici ter dolgo v vodstvenih telesih goriških in mešanih italijansko-jugoslovanskih gospodarskih ustanov. Nastopal je proti monopolu v manjšini in za enakopravnost med gospodarskimi operaterji.
V Števerjanu, kjer si je ustvaril družino, je od mladih let aktiven v političnem in družbenem življenju. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil v vodstvenih telesih domače Kmečko-delavske zveze in Slovenske demokratske zveze, potem pa aktiven član Slovenske skupnosti, kjer je bil tudi goriški pokrajinski tajnik in dolga leta deželni podpredsednik. Leta 1965 je prvič stopil v števerjanski občinski svet in začel 44-letno pot krajevnega javnega upravitelja, tri mandate je bil tudi župan. “Vedno je deloval modro, zanesljivo, daleč od skrajnosti,” je prepričan Jevnikar. Ves čas njenega obstoja je bil v vodstvu Briške gorske skupnosti, nato Gorske skupnosti za Terske in Nediške doline ter Brda. Pridobil si je tudi odlične povezave s furlanskimi voditelji in politiki v matici, zlasti po slovenski pomladi.
ZAHVALA V DOMAČEM ŠTEVERJANU
Nagrado je Corsi prejel iz rok nečakinje Dušana Černeta Anamarije Prijatelj, ki v zadnjih letih spremlja podeljevanje, pridružila pa sta se ji tudi hčerka in vnukinja. Na slovesnosti, ki so jo obogatili števerjanski pevci s slovensko pesmijo s kora, so bili prisotni številni predstavniki iz družbenih krogov, ki so se s prisotnostjo ob tej priložnosti simbolično zahvalili nagrajencu za večletno požrtvovalnost in prizadevanje za slovensko skupnost v Italiji. Javno se mu je za vse opravljeno delo za domačo župnijo zahvalil števerjanski župnik Marijan Markežič, za trud v korist krajevne skupnosti pa števerjanski župan Marjan Drufovka. “Ne kar mora, kar more, je človek dolžan napraviti” je življenjsko vodilo nagrajenca, povzeto iz verzov pesnika Simona Gregorčiča.
Corsi “pooseblja sintagmo, na kateri sloni nagrada, in sicer slovenstvo, krščanstvo in demokracija,” je pred podelitvijo povedala članica komisije Černetove nagrade Erika Jazbar. Spomnila je, da je nagrado za leto 2024 prejel Dimitri Žbogar za opravljeno delo v Zgoniku, pred tem pa dušni pastir v Bardu Renzo Calligaro, sicer Furlan po rodu, v cerkvi pa je več desetletij ohranjal slovensko tersko narečje. Nekaj besed o nagradi, ki je bila ustanovljena leta 1976 v spomin na časnikarja Radia Trst A, politika in javnega delavca Dušana Černeta, je v Števerjanu povedal predsednik komisije Tomaž Simčič.
