Prepovedano razmišljanje: Podjetnik
Običajno naši podjetniki in obrtniki ob odprtju novih delovnih prostorov, pa naj bodo to pisarne, delavnice ali skladišča, povabijo duhovnika, da jih blagoslovi. Ob teh dogodkih se velikokrat sprašujem, kakšen namen ima ob tem lastnik. Je duhovnikova prisotnost z blagoslovom res odraz njegove vere ali pa samo nekak okrasek, reklama, ki jo dopolni še prigrizek, ki običajno sledi po blagoslovu?
Poznam kar lepo število obrtnikov, ki so verni in svoje vere ne skrivajo. Prav tako poznam lastnika delavnice, ki dnevno pred delom povabi v pisarno vse zaposlene in po kavi, ko se pogovorijo o delu, ki jih čaka, še skupaj odmolijo.
Ob okrogli mizi o našem podjetništvu me je nagovoril članek v našem zamejskem časopisu. Pohvale vredno je, da še zlasti mlajši podjetniki, pa tudi obrtniki povedo svoje izkušnje in obenem predstavijo svoje vizije. Takšna srečanja so pomembna in smo jih lahko samo veseli. Ena od podjetnic pri omenjeni okrogli mizi je dejala: “Važna sta tudi poštenost pri poslovanju in kakovost storitev.” Zanimivo, na prvo mesto je postavila poštenost. Verjetno se zaveda, da se brez poštenosti tudi v podjetništvu ne pride daleč. Druga pa je rekla: “Kot podjetnik potrebuješ štiri stvari: voljo, zagnanost, znanje in kanček sreče.” Nobena od omenjenih dveh pa ni omenila blagoslova, čeprav je bil verjetno obrat katere od njiju ob odprtju tudi blagoslovljen.
O pomenu blagoslova, ali kot so rekli naši stari: žegna, vse premalo govorimo. Zavedati bi se morali, da je ideologija v naši pridobitniški in potrošniški družbi trda in grozljiva. Človek je postal zanimiv predvsem kot delovna sila. To čutijo zlasti delavci, ki so na začasnem delu. Ti so lahko že ob majhni napaki hitro odpuščeni. Mnoge zgodbe pripovedujejo, kakšno tragedijo doživljajo brezposelni. Če hočeš v naši družbi kaj veljati, moraš delati. Tisti, ki nič ne ustvarijo, nimajo tržne vrednosti. Sem spadajo bolniki, invalidi, upokojenci, gospodinje in celo kontemplativni redovi. Družba jih ima za nujno zlo, saj jim jemlje družbeno veljavo. Glavni značilnosti sodobne družbe sta imeti in nekaj veljati, a človeka ne smemo ocenjevati kot predmet. Stoletja je veljalo pravilo: Moli in delaj (Ora et labora). Danes stopa v ospredje: Delaj in troši (Labora et consume).
Mnogi trpijo zaradi stresa in skrbi. Potrošnja pomirjevalnih tablet je v porastu, saj kemija ne želi, da bi se pri tem kaj spremenilo. V človeka se velikokrat naseli želja imeti čim več, in to na čim lažji način. To dvoje pa se po pošteni poti ne doseže, prav zato je pomembno, da se o poštenju in blagoslovu pri kakršnemkoli delu “ne špara besed”, ampak se jasno in glasno o tem čim večkrat govori.
