Praznik don Ruggera Dipiazze

Piše: JUP Fotografije: Renzo Crobe

Minulo nedeljo, 25. junija, je bilo v Podturnu slovesno kot že dolgo ne, saj se je ta goriška mestna četrt, v kateri živi veliko Slovencev, zbrala najprej pri slovesni maši, nato pri množičnem kosilu na vrtu župnišča in v popoldanskih urah še na doživetem koncertu, da bi proslavila 89. rojstni dan znanega goriškega duhovnika Ruggera Dipiazze, ki je obhajal tudi 65. obletnico duhovniškega posvečenja ter 56 let neprekinjenega delovanja v tej župniji. To so številke, ob katerih se nam zavrti, govorijo o časih in duhovnikih, ki odhajajo, a don Ruggero je v pridigi povedal, da se je vse življenje spraševal, kaj mora biti osrednje vodilo pri njegovi duhovniški službi. Odgovoril si je, da je to seveda Kristus, a Kristusa je vedno iskal v bližnjem, v sočloveku, zato ni čudno, da je imel vedno odprta vrata župnišča. Še danes spi v nezaklenjenem župnišču, še danes prihajajo k njemu vsega potrebni, še danes ve, da bi bilo njegovo duhovniško delo jalovo, če Kristusa ne bi iskal in prepoznal v vsakem sočloveku, še najbolj v tistem, ki je potisnjen na rob naše družbe. Povedal je, da se je sam držal načela, da je treba živeti svobodno, preveč pravil namreč človeka uklene v kalupe, da ne vidi Kristusa v bližnjem in še manj v na rob odrinjenem človeku. Don Ruggero je dejal, da ga oblast, moč in ugled v družbi, še manj pa v Cerkvi sami niso nikdar zanimali, je pa v zameno postal sam del mestne četrti Podturn. “Postal sem eden izmed vas in vi del mene. Hvala za vse, kar ste mi pomagali narediti, veliko smo naredili, za vse, kar pa nismo, prosim Boga odpuščanja in tudi vse vas!” je dejal don Ruggero, ki je po sveti maši vidno ganjen prejemal čestitke vseh, ki so mu prišli izkazat hvaležnost in prijateljstvo. Kot sin revnih staršev, rojen v veliki revščini, je povedal don Ruggero, se nikdar ni zanimal za denar, kar je zbral, je razdelil najbolj potrebnim, pomagal je vedno, kolikor je mogel. Še danes ga najbolj boli to, da je med nami toliko potrebnih, na rob odrinjenih ljudi, revnih. Pošteno je priznal, da pa je bilo obdobje, ko je moral paziti na finančna sredstva, in to navadno vsako jesen, “ko sem moral le prihraniti denar, da nas ni v župnišču zeblo!”

Don Ruggeru, s katerim nas veže dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, seveda tudi mi čestitamo in mu iz srca želimo, da bi še dolgo ostal med nami in pričal o Kristusu tako, kot on zna, neposredno, včasih malce robato, a vedno iskreno in pošteno. 

Preberi tudi

Preračunljivost

Kristjani in družba

Preračunljivost

04.02.2024
S plemenito srčnostjo iskati lepo in dobro

Kristjani in družba

“Visita ad limina apostolorum”

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme