Posebno prazničen Večer zvočnega gledališča

Piše: Mojca Petaros Fotografije: damj@n

REPENTABOR / 75 let delovanja Radijskega odra

Sloves gledališke skupine Radijski oder sega v ves slovenski prostor, zaradi njenega tesnega sodelovanja z radijsko postajo Trst A pa je nedvomno že vsak od nas prisluhnil kateri od njenih stvaritev. Začetki skupine segajo daleč nazaj, saj je njen ustanovitelj Jože Peterlin s svojo ekipo ustvaril prvo zvočno predstavo že 17. julija 1946. Prav na dan obletnice, v soboto, 17. julija 2021, je na prelepem dvorišču pred romarsko cerkvijo na Repentabru potekal slavnostni večer v počastitev častnega 75. jubileja neprekinjenega umetniškega delovanja Radijskega odra.

Poletni Večeri zvočnega gledališča na Repentabru so že postali tradicija, saj prelep razgled na sončni zaton z repentabrskega griča nudi čudovito kuliso za uživanje ob zvočnih gledaliških stvaritvah, ki vsako leto privabijo precejšnje število poslušalcev. Letošnji večer, ki ga je Radijski oder priredil v sodelovanju s Slovensko prosveto, Društvom slovenskih izobražencev, Knjižnico Dušana Černeta, Krožkom Virgil Šček, založbo Mladika ter mladinskima skupinama MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) in Slovenski kulturni klub, pa je bil še posebej praznično obarvan.

Po uvodnih pozdravih predstavnikov naštetih organizacij in drugih gostov, ki so Radijskemu odru čestitali ob zavidljivem jubileju, je bila beseda zaupana Maji Lapornik, predsednici Radijskega odra, ki je v svojem nagovoru poudarila pomen umetniške besede: v poldrugem letu, ki ga je zaznamovala svetovna tragedija, smo lahko še močneje začutili njeno sporočilnost in razkošje. Ljubezen do slovenskega jezika in zavest, da je treba to ljubezen gojiti in posredovati drugim, sta že od samega začetka zaznamovali člane Radijskega odra, ista strast pa še danes živi v radijskih igralcih vseh generacij.

Slavnostni govornik sobotnega večera je bil ugledni profesor Jože Faganel, eden od najzvestejših zunanjih sodelavcev Radijskega odra, ki z gledališko skupino dela kot lektor, pa tudi kot režiser in vodja tečajev lepe govorice. Povedal je, da je govor eden od temeljev človekovega obstoja: zapisovanje, ki so ga ljudje izumili, da bi sporočilnost besed ohranili skozi čas in prostor, pravzaprav pomeni osiromašenje govora, ki ga seveda ne moremo v vsej polnosti prenesti v pisno obliko. Prav zato pomeni uveljavitev radijskih valov in nato zvočne umetnosti veliko bogastvo. Jože Peterlin, ki je z bistroumno besedno skovanko “oder” prenesel med radijske valove, nosi zaslugo, da se je tudi v našem prostoru uveljavila tovrstna umetnost, zato moramo biti njemu in drugim snovalcem Radijskega odra izjemno hvaležni, je še poudaril Faganel.

Glavni protagonisti večera so bili seveda posneti glasovi. Za tokratni Večer zvočnega gledališča je bila izbrana radijska priredba Evripidove drame Resos, ki jo je v slovenščino prevedla Jelena Isak Kres. Antična tragedija, ki jo je za radio režiral Franko Žerjal, je zvočno izjemno bogata: napeta glasba in glas zbora sta pričarala prav posebno vzdušje, ki je številne poslušalce odpeljalo naravnost v središče spletkarjenja med slovito trojansko vojno. V radijski igri so nastopili Jasmin Kovic, Marijan Kravos, Tadej Lukman, Pavel Makuc, Danilo Pertot, Mitja Petaros, Nikolaj Pintar, Andrej Pisani, Peter Raseni, Nadia Roncelli, Tomaž Susič in Franko Žerjal. Tonski mojster je bil Samuel Simonovič, ki je skrbel za ozvočenje tudi na repentabrskem večeru.

Sobotno proslavo sta povezovala člana Radijskega odra Maruška Guštin in Nejc Kravos. Z njunima nagovoroma pa so se vseskozi prepletali še odlomki iz pestrega nabora zvočnih stvaritev, v katerih je poslušalstvo lahko prisluhnilo glasovom velikih radijskih igralcev, ki so v preteklih desetletjih na našem radiu pustili svoj neizbrisni pečat. V izbranih odlomkih iz arhiva so nastopili Marjana Prepeluh, Marinka Theuerschuh, Jože Peterlin, Matejka Peterlin, Angel Prašelj, Stana Kopitar Offizia, Jurij Slama, Ivo Sosič, Marijan Bajc in Glavko Turk. Kot je povedala Maja Lapornik, je bil Radijski oder ob letošnjem Večeru zvočnega gledališča res obdan s prijatelji: pozdravili so ga tako glasovi iz preteklosti kot glasovi tistih, ki so se zbrali v živo in s svojo navzočnostjo pokazali, da jim za delovanje praznujoče ustanove ni vseeno. Če sodimo po kakovosti nedavnih zvočnih stvaritev in po številu mladih članic in članov njegovega ansambla, je prihodnost Radijskega odra vsaj tako svetla kot njegova preteklost.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme