O teologu, ki se je uprl Hitlerju
Trst je bil sredi februarja prizorišče zanimivega srečanja, na katerem so osvetlili lik teologa, ki se je uprl Hitlerju in nacizmu. Gre za protestantskega pastorja Dietricha Bonhoefferja, čigar 120. obletnico rojstva letos obeležujemo in ki je svoje nasprotovanje diktaturi plačal z življenjem.
Na večeru, ki ga je kulturno središče Albert Schweitzer priredilo v Palači Gopčević v sodelovanju s tržaško Občino in z muzejem Rižarne pri Sv. Soboti, so spregovorili o življenju in delu “mučenika, ki se je boril za drugačno Nemčijo.”
Bonhoeffer se je rodil v šlezijskem Breslau, študiral in postal protestantski pastor ter vodil semenišče. Izhajal je iz dediščine pacifizma, nato, ko je nastopil nacizem, je postal politično in vojaško dejaven v odporništvu zoper režim. Bil je najpomembnejši vezni člen med nemškimi odporniki in zavezniki. Julija leta 1944 je sodeloval pri spodletelem atentatu na Hitlerja, zaradi česar so ga slab mesec pred koncem vojne obesili v koncentracijskem taborišču Flossenbürg na Bavarskem.
O Bonhoefferju sta na posvetu spregovorila protestantska pastorka Jutta Sperber in teolog Fulvio Ferrario. Prva je ocenila, da je spomin na Bonhoefferja še vedno živ doma in v tujini. Njemu v čast, denimo, vsako leto prirejajo mednarodne posvete v Ščečinu in Vroclavu na Poljskem. Ni pa vedno bilo tako: po vojni je razdelitev Nemčije ovirala ohranjanje spomina nanj. Tudi prebivalci Flossenbürga niso sprva hoteli v svojem kraju spominskih obeležij, ki bi opozarjala na nekdanje taborišče. Za poznejšo tamkajšnjo ureditev spominskega parka je zaslužna tudi Cerkev.
Ferrario se je na srečanju poglobil v vsebino knjige, ki jo je Bonhoeffer kot eden najpomembnejših teologov 20. stoletja napisal v ječi. Delo z naslovom Schöpfung und Fall (Uporništvo in padec) predstavlja “pravi dokument duhovnosti pred Bogom,” so dejali na večeru. Bonhoeffer je rad opozarjal, da “brez dobrih navad ni duhovnega življenja.” Vero je dojemal kot “odgovorno dejavnost.” Po njegovem si je moral človek v turobnem obdobju nacizma “umazati roke za dosego pravičnosti in svobode, še predvsem bodočih generacij.”
