“Pomembno je vstopiti skozi vrata!”
Na svoji prvi tiskovni konferenci v petek, 7. decembra, je novi goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli predstavil krajevnim časnikarjem pastirsko pismo, ki ga je napisal ob letu vere. Ni se lotil kakega pastoralnega načrta za Cerkev, ki je dobro še ne pozna, saj je novo poslanstvo sprejel komaj pred dvema mesecema in je zato moral “stopiti na vlak, ki teče” in se ni ustavil. Zato je potrdil pot, po kateri že stoletja hodi cerkvena skupnost, ki jo sproti odkriva in v njeni živahni stvarnosti srečuje tudi “lepa in pozitivna presenečenja”.
Njegovo nekaj strani dolgo razmišljanje, nekaka lectio divina z naslovom Varcate le Sue porte con inni di grazie (Vstopite skozi njegova vrata s hvalnim petjem), se pravzaprav navdihuje pri apostolskem pismu Vrata vere, ki ga je sveti oče Benedikt XVI. napisal ob letu vere. Ta “sugestivni” naslov ga je očaral, zato je v knjigah nove zaveze poiskal vse odlomke, kjer se omenja beseda “vrata”. Spoznal je, da je “izraz 'vrata' zelo pomemben”, saj lahko nudi bistvene smernice na različnih področjih krščanskega življenja. Poudaril je, da je dejavnost Cerkve vedno in vsekakor izraz neke skupnosti. Tudi škof ni izoliran, temveč izraz skupnosti, njen vodja, a združen z njo. To velja za župnike, diakone in vse, ki delujejo znotraj Cerkve. Lepo je imeti priložnost, ko se lahko delijo izkušnje tistih, ki jim je Gospod odprl vrata vere. Vrata namreč odpira Gospod, “on vodi evangelizacijo”, ne pa mi. Tega se moramo zavedati! Mi lahko tudi imamo svoje načrte, oznanjevanje pa vodi Sv. Duh. Bog trka na naša vrata, piše v Razodetju: vsak izmed nas je klican, da odpre svoja vrata, da sliši njegov glas in se odzove na oseben stik z njim, saj je “izbira za vero nekaj osebnega”. Evangelist Matej govori o vratih, ki jih moramo zapreti, ko v svoji sobi molimo k svojemu Očetu na skrivnem. Pomembno je tudi zapreti vrata, da se ustavimo v tišini, da se zabranimo pred raztresenostjo, da ne bi razsipavali življenja in energij in bi ne zmogli niti srečati samih sebe, kaj šele Gospoda. Evangelist Jenez govori o dobrem pastirju, ki je tudi “vrata”, edini pravi posrednik. “Cerkev lahko omogoči to posredovanje, ne more pa se postaviti na Jezusovo mesto”. Matej tudi govori o ozkih vratih, “hoditi po pravi poti je naporno, vrata so ozka; to, kar ponuja krščanstvo, je nekaj resnega”, kot je tudi resna stvar življenjska izbira. “Življenje ni igra, kot tudi ni igra to, kar nam ponuja Gospod”, kdor noče vstopiti in si sam zapre vrata, lahko ostane tudi zunaj. Zanimiv je tudi dogodek iz Markovega evangelija, ko štirje nesejo mrtvoudnega k Jezusu in ga skoz streho spustijo pred njega. “Vera je res nekaj osebnega, vera drugih pa nam lahko pomaga”. Mrtvoudni sploh ne govori, njegovi štirje spremljevalci pa se ne ustavijo pred množico in zaprtimi vrati, temveč gredo na streho in jo odkrijejo, da le pridejo do Kristusa. Apostolska dela nadalje pišejo o apostolih, ki so v Filipih bili nekaj dni zaprti v hiši; nato so odprli vrata, srečali ljudi in rodila se je prva krščanska skupnost. “Kristjani moramo odpreti vrata in izstopiti iz svojih domov. Iskati moramo ljudi tam, kjer so”. V Razodetju je še govor o dvanajstih vratih: “pomembno je vstopiti, vrata so različna, poti in možnosti je veliko, vsakdo naj izbere svojo, pomembno je vstopiti”.
Vodja škofijskega pastoralnega središča g. Franco Gismano je povedal, da je v letu vere v goriški nadškofiji na sporedu nekaj pomembnejših pobud. Prva je potekala prejšnji petek zvečer v goriški stolni cerkvi, kjer je nadškof razčlenil glavne vsebine svojega pisma članom župnijskih pastoralnih svetov in drugim pastoralnim delavcem. Druga pobuda je kateheza, ki jo bo sam nadškof, “prvi od katehetov”, imel v postnem času v stolnici. Leto vere, ki se je za goriško Cerkev začelo s prihodom novega nadškofa, naj nas spodbudi tudi k temu, da spet odkrijemo zgodovinsko razsežnost Cerkve, saj je vsak škof naslednik apostolov, ki nam pomaga, da se osebno srečamo s Kristusom. Goriška nadškofija tudi načrtuje romanje v Rim, kjer bo novi nadškof msgr. Redaelli, ki je tudi metropolit, na praznik svetih Petra in Pavla iz rok svetega očeta prejel t. i. palij, znamenje posebne vezi med papežem in metropolitom. Zadnje srečanje bo – ob koncu liturgičnega leta in leta vere, torej konec novembra 2013 – svečano slavje v oglejski baziliki. “Vsi so klicani, da ob tej priložnosti potrdijo svojo vero”, je dejal g. Gismano.
Msgr. Redaelli je v pogovoru s časnikarji napovedal, da še dalje spoznava socialne razmere na področju škofije, v programu ima obisk goriškega zapora, javnih upraviteljev, trgovine itd. Mladim je dal na razpolago naslov svoje elektronske pošte (321carlo@arcidiocesi. gorizia. it), nekaj sporočil je že prejel. Rad se srečuje, je dejal, ne zato, da bi kaj povedal, temveč da posluša in, če le more, opogumlja ali priklicuje k “odgovornosti, ki je v tem trenutku še posebno pomembna”. Na vprašanje o zadnjih političnih pretresih v Italiji je dejal, da je po družbenem nauku Cerkve treba iskati skupno dobro, “toda kakšenkrat bi se zadovoljil že s tem, da bi se iskali vsaj skupni interesi, da bi interesi posameznikov ne pognali v zrak skupnih interesov ali, še huje, skupnega dobrega”.
DD
Preberi tudi
Kristjani in družba
