Pomanjkanje izobraženega kadra je še vedno velika ovira
Največ težav imajo na tehničnih zavodih, vedno večja potreba je tudi po učiteljih podpornega pouka
Za večino ravnateljstev je iskanje ustrezno izobraženega kadra postalo eden največjih izzivov. Težave pri sestavljanju urnikov in zagotavljanju suplenc pestijo tako večstopenjske šole kot liceje in tehnične zavode.
Kakor opozarja David Clodig, ravnatelj VŠ Petričič v Špetru in namestnik ravnateljice VŠ Doberdob, objave razpisov za nadomeščanja ne zadoščajo več. V Špetru primanjkuje celo neučno osebje, osrednji problem je iskanje ljudi z dovolj dobrim znanjem slovenskega jezika. Ravnateljica liceja Antona Martina Slomšek in DTZ Žiga Zois Eva Sancin pa opozarja, da jim večjo težavo povzroča odsotnost administrativnega osebja in vodij uprave.
“V Dolini in na goriški večstopenski šoli imamo precej prostih mest, ki jih skušamo napolniti v teh dneh. Zelo občutimo pa pomanjkanje usposobljenih učiteljev za podporni pouk,” je za naš tednik povedala Lučka Križmančič, ravnateljica VŠ Gorica in VŠ Pangerc v Dolini.
Še bolj zapletene so razmere pri iskanju profesorjev na tehničnih zavodih. Ravnatelj Strani opozarja na globoko splošno sistemsko krizo: “Profesorski poklic je izgubil nekdanji ugled, razkorak med plačilom in zapleteno državno birokracijo na poti do stalne zaposlitve pa je prevelik. Strokovnjaki z isto izobrazbo v zasebnem sektorju zlahka najdejo precej boljše delovne pogoje. To velja predvsem za profesorje tehničnih predmetov, kjer šolstvo ne more tekmovati z drugimi delovnimi ponudbami v privatnem sektorju.” S tem izzivom se sicer ne soočajo le slovenske šole v Italiji, temveč tudi šole v Sloveniji in italijanski šolski sistem. Primož Strani ob tem poudarja, da bi se moral šolski sistem po ugledu in plačilu približati finski praksi, kjer visoka konkurenca in ugled poklica zagotavljata, da pred dijake stopijo res najboljši vzgojitelji. Skr vzbujajoče pa je, da se je pomanjkanje profesorjev tehničnih predmetov v zadnjih letih razširilo tudi na literarne predmete, s katerimi v preteklosti ni bilo težav.
Dodatno oviro predstavlja še vedno neurejeno vprašanje priznavanja slovenskih univerzitetnih diplom v Italiji. Mnoge Slovence v Italiji, ki so univerzitetni študij zaključili v Sloveniji, dolgotrajni in trnovi postopki odvrnejo od pedagoške poti. Kot ob tem opozarja ravnateljica Mara Petaros, se nadomestni profesorji že najdejo, veliko težje pa je najti kakovosten kader, ki bi otrokom posredoval ne le znanje, temveč tudi ljubezen do učenja in prave vrednote.
Nekoliko bolj optimistične novice prihajajo le z goriškega višješolskega centra. Tam se je po zadnjem natečaju leta 2024 situacija precej umirila, zlasti na licejskem delu, kjer je večina profesorjev letos stalno zaposlena, razmerje med redno zaposlenimi in prostimi mesti na tehničnem polu pa je prav tako zadovoljivo.
Preberi več o slovenskih šolah v Italiji (klikni in preberi).
