Martin Soban iz Bilj v NK Kras
V pričakovanju nove sezone se oblikujejo ekipe, ki bodo septembra stopile na zelenice slovenskih nogometnih društev na Goriškem in Tržaškem. Ponekod so moštva že znana, drugod pa postave še določajo. Posebno pozornost namenjamo klubom, ki bodo nastopili v elitni in promocijski ligi, saj se s prihajajočo sezono vrača pravilo za najvišja deželna amaterska prvenstva, po katerem morajo ekipe nastopiti z mlajšimi, komaj osemnajstletnimi nogometaši. Ta določba spodbuja društva, da v članske vrste vključijo mlade, nadobudne igralce, ki tako dobijo priložnost za dokazovanje na višji amaterski ravni. Takšni so tudi primeri mladega Števerjanca Martina Sobana in Prebenežana Gabriela Bandija, ki bosta v naslednji sezoni zaigrala v rdeče-belem dresu repenskega Krasa, ki ga bo letos vodil trener Luigino Sandrin, ter Sebastiana Taucerja, ki bo branil barve AŠD Sesljan.
Martin Soban iz Števerjana, letnik 2008, dijak goriškega zavoda Žiga Zois, bo letos avgusta dopolnil osemnajst let. Iz Bilj prihaja v Repen, kjer bo igral za člansko ekipo NK Kras v elitni ligi.
Kje si igral do zdaj?
Začel sem pri AŠD Sovodnje, kjer sem igral pet ali šest let. Nato sem odšel v Bilje, kjer sem igral do lanske sezone.
Si igral samo v mladinskih ekipah?
Ja. Lani pa sem treniral tudi s prvo ekipo Bilj in sem imel priložnost igrati na prijateljski tekmi.
Si opazil razliko med igro v mladinskem nogometu in v članski ekipi?
Ja, precejšnjo. Največja razlika je v moči in hitrosti igre. Hitreje moraš razmišljati in se odločati, kaj boš naredil.
Za nastop v elitni ligi se bom moral navaditi na nov ritem in delati na telesni moči. Mislim pa, da mi bo uspelo, če bom dobro treniral.
Si vesel, da se vračaš v slovensko ekipo v Italiji?
Ja, zelo sem vesel, da bom igral v zamejski ekipi z zamejskimi fanti. Verjamem, da se bom hitro ujel z ostalimi člani ekipe.
Kaj pričakuješ od te izkušnje in nove ekipe?
Pričakujem, da se bom veliko naučil in čim bolj napredoval. Seveda si želim tudi čim več igrati. Verjamem, da bo izkušnja pozitivna, saj se mi zdi prvenstvo kakovostno. Vesel sem, da bomo mladi dobili priložnost za napredek, če bomo dobro trenirali in igrali.
Kaj ti je pri nogometu najbolj všeč?
Nogomet je imel doma vedno pomembno mesto. S tatom in bratom smo vedno spremljali tekme in ta šport mi je bil od nekdaj všeč. Zato sem začel trenirati že pri petih letih. Od takrat nisem nikoli nehal in še vedno mi je enako všeč kot takrat.
Pomembno mi je, da igra ohranja določeno kakovost. Prav to me najbolj spodbuja, da treniram in napredujem.
Je pri nogometu največje zadoščenje zadetek ali se veseliš tudi drugih dosežkov?
Ko dosežeš gol, si seveda najbolj vesel, zelo pa sem zadovoljen tudi, ko pomagam soigralcu, da zadene. Pri nogometu je vedno pomemben ekipni duh in dobro razumevanje med soigralci.
Kaj si se pri nogometu naučil?
Nogomet me je naučil številnih stvari. Rastel sem tako kot nogometaš kot tudi kot oseba. Ena od najpomembnejših vrlin, ki mi jih je dal nogomet, je vztrajnost. Z nogometom človek pridobi tudi veliko discipline. Vse to pa izvira iz mojega veselja do igranja nogometa. Če v igri ne uživaš, teh vrlin ne boš pridobil. Če nisi sproščen, pa ne igraš najbolje. Ko stopim na igrišče, pozabim na vse ostalo in mislim samo na igro.
Te domači spremljajo na tekmah?
Ja. Mama in brat večinoma hodita na tekme in prideta vedno, kadar imata čas. Oba me zelo podpirata in to mi veliko pomeni. Ljubitelje nogometa imam tudi med prijatelji. Tudi to nas povezuje in vesel sem, da se lahko z njimi pogovarjam o nogometu.
Spremljaš svetovno prvenstvo, ki se bo zaključilo prihodnji konec tedna?
Ja, seveda. Gledam večino tekem, le tistih, ki se igrajo pozno ponoči po našem času, ne. Zdi se mi, da so ekipe odlične, igralci pa fenomenalni. Navijal sem za Francijo.
Klikni in preberi tudi:
Gabriel Bandi iz D lige v Repen
Sebastian Taucer iz Sežane v Sesljan
