Pogovor z Ivano Suhadolc in nastop skupine Violoncelli itineranti na večeru Krožka Virgil Šček
Pri tržaški založbi Vita Activa Nova je letos izšla knjiga Rondine e Pernice (Lastovka in jerebica) avtorice Ivane Suhadolc. V svojih poznejših letih se je avtorica zavedela, da o mladosti svoje matere marsičesa ne ve; žal je bila mati v tistem času že hudo bolna. Med raziskovanjem družinske preteklosti je Ivana Suhadolc naletela na obsežno korespondenco med materjo Graziello ter profesorjem in pesnikom Biagiem Marinom, ki je razkrila številne odtenke burnega zgodovinskega obdobja.
O knjigi in njenem nastajanju sta na predstavitvenem večeru, ki ga je pripravil Krožek Virgil Šček v Peterlinovi dvorani v petek, 12. decembra, spregovorila avtorica Ivana Suhadolc in moderator večera Peter Verč. Avtoričina mati Graziella si je s pesnikom Marinom dopisovala skupaj s prijateljico Rito, s katero se je Ivana Suhadolc kasneje poglobljeno pogovarjala o mladosti, kulturnem in intelektualnem okolju ter osebnih izkušnjah tistega časa. Avtorica je sprva upala, da bo prav Rita razkrila še več o materinem življenju, a so njuni pogovori prinesli predvsem dragocene spomine in utrinke neke druge zgodbe in časa, ki ga danes ni več.
V knjigi se prepletajo sentimentalna vzgoja, zapleteni osebni odnosi in zgodovinski kontekst prostora, zaznamovanega z italijansko-slovenskimi napetostmi. Prikazani so različni pogledi na odraščanje obeh deklet, njuni človeški in čustveni odnosi s pesnikom ter medsebojne vezi, pa tudi dvoumnosti in razklanosti krajev, v katerih so etnična sovraštva močno zaznamovala vsakdanje življenje.
V korespondenci je zajet tudi pretresljiv dogodek, ko Marin izve, da je Graziella v resnici Slovenka, da ji je ime Krasulja in da se bo poročila s Slovencem. Pesnik se sprva počuti izdanega, a se kasneje strezni in skuša razumeti okoliščine in vse odtenke tistega časa. Po besedah avtorice je na koncu prevladala njegova velikodušnost, saj se je med drugim več let zavzemal, da bi Graziellin mož oz. avtoričin oče pridobil italijansko državljanstvo.
Knjiga je izšla v italijanščini, saj je ta jezik prisoten v korespondenci in pogovorih z Rito ter odraža slog in kulturni duh obdobja. Avtorica je poudarila, da bi bilo zanjo to gradivo izjemno težko prevajati. Zapisi so namreč zelo intimni in izpovedni; sprva jih je urejala predvsem zase, kot del osebnega in čustvenega procesa, ne da bi vedela ali imela namen, da bodo kdaj objavljeni.
Na večeru je Ivana Suhadolc spregovorila tudi o osebnosti pesnika Biagia Marina in njegovi močni potrebi po ljubezni, ki jo je iskal tudi pri njeni materi. Ženskam je pogosto pripisoval imena ptic glede na njihove značajske lastnosti: Graziella je bila jerebica, Rita lastovka. Z Rito sta bila ljubimca kar 26 let; dolgo je sprejemala njegovo naravo in mu bila hvaležna za širino duha ter sposobnost odpiranja novih pogledov na svet, dokler njuna ljubezenska zgodba ni dosegla svojega konca.
Med občinstvom v Peterlinovi dvorani je bilo slišati mnenje, da gre za izjemno zanimivo zgodbo, ki bi si zaslužila tudi prevod v slovenski jezik.
Večer z naslovom Nocoj bo pa en lep večer se je sklenil z vrhunsko glasbeno kuliso skupine Violoncelli itineranti in Andrejko Možina. Tankočutni zvoki violončelov in glasovi umetnic so ustvarili posebno vzdušje ter večeru dodali še dodatno globino.
