Lekcije plemenskega posvetovanja
Teden v matični domovini
V Sloveniji smo zopet volili. Na meniju so bili referendumi dveh vrst. Prvi je bil zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. S podpisi volilcev so ga vložile nevladne organizacije ob podpori leve opozicije in je bil edini referendum z obvezujočimi posledicami. Omenjena novela zakona je spreminjala nabor tistih, ki se lahko na odreditev parlamentarne preiskave pritožijo na ustavno sodišče. Doslej je to lahko storil marsikdo, tudi preiskovanci in osebe v preiskavi. Po novem bi lahko tako pritožbo podal le še sodni svet in generalni državni tožilec. Novela je na referendumu padla, proti je glasovalo 51,26 odstotka volilcev, hkrati pa je bil izpolnjen tudi zavrnitveni kvorum. Tako bo obveljala dosedanja ureditev.
V drugi skupini pa so bili trije posvetovalni referendumi, ki jih je vložila koalicija z Resnico. Ti niso zavezujoči in so žal v slovenski politični folklori pogosto orodje politike za doseganje drugih ciljev. Golobova koalicija je tako s tremi posvetovalnimi referendumi ob evropskih volitvah poskušala dodatno zvabiti svoje volilce. Desni pol je tokrat posvetovalne referendume izkoristil za zamegljevanje zakonodajnega referenduma in spodbudo lastni volilni bazi, na kar so kazala tudi izbrana vprašanja. Prvi posvetovalni referendum je ljudi spraševal, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne ljudi brez ovir za delo pogojuje z opravljanjem družbenokoristnega dela. Vprašanje je parafraziralo slovenski pregovor, da kdor ne dela, naj ne jé. Ob koalicijskem poudarjanju zdrave pameti je bil rezultat bolj ali manj jasen vnaprej. Volilci so idejo podprli z 60,54 odstotka glasov.
Drugi referendum je spraševal po tem, ali so volilci za to, da na lokalnih volitvah po novem glasujejo le slovenski državljani in državljani članic EU, ne pa tudi državljani drugih držav. Ta referendum je bil zgolj še ena kost za glodanje, saj so v parlamentu že sprejeli zakon, ki uveljavlja točno to. In ker je bil referendum posvetovalne narave, bi lahko bili proti tudi vsi volilci, pa bi zakon še vedno veljal. Na koncu je predlog podprlo 55,30 odstotka volilcev.
Tretji posvetovalni referendum pa je volilce spraševal, ali bi ukinili obvezno plačevanje prispevka za RTV Slovenija. Če všečno vprašanje prevedemo povsem pošteno, a s kančkom žlehtnobe, je na glasovnici bilo vprašanje, ali bi raje v svoje nabiralnike dobili eno položnico manj. Predstavniki vlade so v javnih nastopih kot alternativo ukinjenemu prispevku največkrat omenjali možnost financiranja iz državnega proračuna. Tja denar prispevamo vsi, tudi tisti, ki najbolj bentijo nad RTV-prispevkom, a roko na “državni pipici” drži vsakokratna vladna garnitura. Rezultat tega referenduma je sila izenačen in še negotov. V ponedeljek zvečer, ko je ta članek nastajal, so s 50,03 odstotka glasov vodili nasprotniki ukinitve prispevka. Rezultat lahko še spremenijo glasovi iz tujine.
S trenutno neodločenim izidom 2 : 2 ne more biti zadovoljna ne opozicija ne koalicija. Ta je pri edinem referendumu, ki je prinašal posledice, izgubila. Pri vprašanju o RTV-prispevku pa je dobila opozorila, da ljudje tej ustanovi, kljub njenim velikim težavam, še vedno stojijo ob strani in da bo vsako poseganje v javni servis, ki bi smrdelo po politizaciji, naletelo na odpor. To je tudi prvi poraz četrte Janševe vlade, morda pa tudi signal, da je medenih tednov konec in se začenja med ljudmi porajati nezadovoljstvo ter iskra upora, ki spremlja vse Janševe vlade.
In kaj reči o levi opoziciji, ki pol leta po volitvah še vedno sanjari? Vnovič so dokazali, da še niso doumeli, da so v opoziciji in da se je treba tam boriti dvakrat močneje. Večino dela so v kampanji spet prepustili nevladnim organizacijam, tik pred zdajci pa so v kampanjo vstopili v družbi spletnih vplivnežev z dvomljivim slovesom. Svoboda, SD in Levica so breme vnovič s svojih prestavile na pleča nevladnikov, kar ljudi obrača proti njim. Referendumske zmage tako nikakor niso znak, da jih elektorat kliče nazaj.
Vse nas je znova presenetila visoka volilna udeležba, ki je bila z dobrimi 54 odstotki med najvišjimi v zgodovini referendumov. Pokazala je, da volilno telo še vedno ostaja aktivno, mobilizirano in tudi močno polarizirano. Vsa ta spoznanja nam bodo prišla prav čez kakšen mesec ali dva, ko bomo vajo ponovili. Na mizi bo zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, kjer bodo stave precej višje. Interventni zakon je ključni projekt trenutne vlade in temelj za izgradnjo Slovenije po njihovi meri. Ob porazu bi bil udarec za vlado zelo hud, zmaga pa bi ji dala močan zagon in utišala vse njene nasprotnike. V koaliciji so ob tem že nakazali, da mislijo znova ponoviti manever z razpisom “zdravorazumskih” posvetovalnih referendumov. Na drugi strani je jasno, da sindikati in nevladne organizacije, ki so zbirale podpise za referendum, tokrat brez angažmaja levih političnih strank ne bodo zmogli.
